Pred protikorupcijskim vrhom so ga hvalili kot prvega te vrste, ki je za istim omizjem zbral vlade, korporacije in vse druge. Po vrhu pride na misel pregovor Tresla se je gora, rodila se je miš. Pri tako razširjenem in tako globoko zakoreninjenem problemu je presenetljivo že to, da so bili na vrhu samo predstavniki dobrih štiridesetih držav in med njimi samo dvanajst predsednikov držav ali vlad. Med njimi sta bila predsednika Nigerije in Afganistana, ki ju je Cameron, ne da bi se zavedal, da ga snemajo, na predvečer vrha v pogovoru s kraljico, opisal kot »fantastično skorumpirani državi«.
Brez Paname in Britanskih Deviških otokov
Zakaj na vrhu ni bilo na primer predstavnikov Paname, ki je bila nedavno – zaradi tako imenovanih panamskih dokumentov – v središču razprav o globalni korupciji? Njeni predstavniki trdijo, da jih Britanci niso povabili. Zakaj ni bilo na vrhu predstavnikov Britanskih Deviških otokov, na pol kolonialnega britanskega otoškega davčnega paradiža, ki je v središču panamskih dokumentov? Ker niso dobili povabila organizatorja – Downing street 10. Na samem vrhu je Cameron dejal, da so udeleženci pokazali veliko politične volje ne samo za besede, ampak za akcijo, ki bo spremenila položaj. Res? Cameron je tudi dejal, da bi se morali vsi kar naprej spraševati, kaj lahko naredimo, da razkrijemo korupcijo. A nikomur se očitno ne mudi. Na srečanju so sporočili o nastanku Globalnega foruma za povrnitev (ukradenega) premoženja, ki naj bi povezal vlade in organe kazenskega pregona, da bi razpravljali o vrnitvi premoženja Nigeriji, Ukrajini, Šrilanki in Tuniziji. Prvič se bo sestal prihodnje leto v ZDA, predsedovali pa mu bosta Amerika in Britanija. In to je… približno to, edini konkretni rezultat londonskega vrha, ki sta ga Cameron in britanska vlada vnaprej razbobnali kot prelomni dogodek v boju proti korupciji. To nikakor ni bil.
Nič konkretnega o davčnih oazah
Najboljši poznavalci korupcije v Britaniji in po svetu pravijo, da bi se morala bitka proti korupciji začeti ne v Nigeriji ali Afganistanu, ampak v Britaniji in ZDA. Cameron bi se moral, če resno misli, posvetiti odpravi zgodovinske vloge Britanije pri nastajanju današnje umazane korupcijske zmešnjave po svetu. Ena izmed najbolj razširjenih in zakoreninjenih oblik korupcije so slamnata podjetja, ki ostajajo zakonita. Večina davčnih oaz je pod britansko krono. Panamska pravniška družba Mossack Fonseca je v štiridesetih letih delala za okoli 300.000 »podjetij« (v povprečju za 30 na dan). Za podjetja, omenjena v panamskih dokumentih, so Britanski Deviški otoki najbolj priljubljena davčna oaza. Na Britanskih Deviških otokih, ki imajo 28.000 prebivalcev, je prijavljenih več kot milijon podjetij, okoli 35 na prebivalca. Britanski odnos do slamnatih podjetij je v središču problema. Ne gre samo za zapuščino britanskega imperija, ampak tudi vlogo londonskega Cityja pri transakcijah nepredstavljive količine neobdavčenega denarja po svetu.
Korupcija je globoko zakoreninjena v britanskem, pa tudi ameriškem finančnem sistemu. Na to najbolje spomni na desetine milijard funtov ali dolarjev kazni, ki so jih banke iz londonskega Cityja in newyorškega Wall Streeta v zadnjih nekaj letih morale plačati za nezakonito in kriminalno poslovanje. Najostrejši kritiki pravijo, da se je nemogoče izogniti sklepu, da so vodilne finančne družbe del ne samo korupcije, ampak globalnega organiziranega finančnega kriminala. V Britaniji in ZDA je na sto tisoče bankirjev, advokatov, računovodij, finančnikov, politikov in drugih, ki so zgradili in krepili sistem davčnih oaz za bogate, ki v njih skrivajo menda več kot 17.000 milijard evrov. Vse te milijarde so bistvo in glavni izkupiček globalne korupcije.
