Po razkritjih davčnih nečednosti v Luksemburgu in v Panami se je v središču pozornosti znašla še ena davčna oaza – Bahami. Nemški dnevnik Süddeutsche Zeitung se je dokopal do 1,3 milijona datotek iz poslovnega registra te otoške državice, v katerih so navedena imena podjetij in direktorjev 175.000 tamkaj registriranih družb med leti 1990 in 2016. Podatke je delil s člani Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev (ICIJ). ICIJ pri objavi podatkov ne trdi, da so vpleteni v izogibanje davkov, vendar sedeži številnih offshore podjetij na Bahamih nakazujejo prav na to. Podrobnosti kažejo na še en sofisticiran način izogibanja davkom, ki so ga uporabljale tako banke kot tudi vidni politiki.
Največ podjetij na Bahamih je za svoje stranke ustanovila odvetniška pisarna Mossack Fonseca, ki je sicer pred petimi meseci z objavo podobnih panamskih dokumentov obveljala kot glavni posrednik pri poslih za izogibanje plačila davkov. Davčnih nečednosti so se očitno lotevali tudi institucionalni bančni velikani. Vsako deseto podjetje, ki je bilo v zadnjih 26 letih registrirano na Bahamih, sta za svoje kliente ustanovili glavni švicarski banki UBS in Credit Suisse. Največ od 9500 podjetij, ki jih je ustanovila vsaka od bank, je bilo na Bahamih s pomočjo švicarskega posrednika registriranih leta 2004 in 2005, tik pred sklenitvijo dvostranskih davčnih dogovorov Evropske unije s posameznimi državami.
Komisija začela preiskavo
Največji ulov tokratnih razkritij podatkov o davčnih offshore podjetjih pa je nekdanja evropska komisarka za konkurenco Neeli Kroes. Kot je narazvidno iz objavljenih dokumentov, je bila v času svoje funkcije evropske komisarke med leti 2000 in 2009 tudi direktorica podjetja Mint Holdings Limited, ki je imelo sedež na Bahamih. Kot evropska komisarka bi v skladu z etičnim kodeksom komisarjev morala to funkcijo objaviti evropski komisiji, česar pa ni storila. Povrh tega v skladu s pravili evropske komisije tudi ne bi smela opravljati te dejavnosti. Kroesova se je sicer že ob nastopu funkcije znašla pod plazom kritik, da je kot članica nadzornih svetov pri McDonaldsu, PricewaterhouseCoopersu, obrambnem podjetju Thales in kot lobistka za Lockheed Martin močno prepletena z gospodarskimi interesi. Vse te funkcije so med njenim komisarskim delom sicer mirovale, a v objavi podatkov o svojih dejavnostih in premoženju, ki ga morajo predložiti vsi kandidati za komisarje, Kroesova direktorske funkcije pri Mint Holdings Limited ni navedla.
V pogovoru z novinarji ICIJ je priznala, da bi morala navesti podatke o svojem direktorskem položaju v tem podjetju. To je uradno storila po razkritju bahamskih dokumentov. Kot pojasnjuje zdaj, svojega direktorskega položaja takrat ni prijavila, ker podjetje ni bilo operativno. Evropska komisija je včeraj začela preiskavo, ali bo zaradi razkritij proti svoji nekdanji komisarki sprožila ukrepe, komentarja o Kroesinem početju so se za zdaj vzdržali.
Evropska komisija sicer želi do konca leta sestaviti seznam davčnih oaz in proti njim uvesti sankcije. Na preliminarnem seznamu so se znašli tudi Bahami, ki so jih opredelili za državo visokega tveganja.
Celoten sveženj podatkov baham- skih dokumentov je dostopen na offshoreleaks.icij.org.
