Do protesta v znak zaščite starih dreves v mestnih jedrih in parkih, ki se umikajo novim projektom in se v zadnjem času vrstijo povsod po Sloveniji, denimo tudi na Ptuju, je prišlo tudi v Celju. Radovednih pogledov je bila deležna Celjanka Irena Ašič, ki je sedla pod eno od bukev v parku in izražala svoje misli, o tem, kako se drevesom godi krivica. Že pred poldrugim mesecem je na družabnem omrežju med drugim zapisala: »Človeška moč in hotenje po spremembah, vednosti, drugačnosti…, je izjemna. Toliko smo se že naučili, da lahko premagamo tudi to skoraj več desetletij trajajoče enoumje, ki izključuje stara vedenja in naravne procese, v ospredje pa postavlja rek Če nisi z nami, si proti nam. Ali lahko uvidimo dejstvo, da brez starih dreves, živali in ljudi ni napredka?«
Kostanji so bili nevarni sprehajalcem
Njene besede so bile odziv na akcijo Mestne občine Celje, ki je naročila odstranitev 25 bolnih kostanjev v drevoredu mestnega parka, ki pa jih bodo že prihodnji mesec nadomestili s stotimi novimi, tako da bo dvojni kostanjev drevored ob sprehajalni poti vzdolž Savinje poustvaril značilno zeleno kuliso obrečnega prostora ter veduto parka z mestne strani. Prenova drevoreda je ocenjena na 36.000 evrov, občina pa se je po odstranitvi dreves v parku lotila tudi gradnje nove sprehajalne poti s kolesarsko povezavo, ki jo gradi podjetje VOC, občino pa bo to stalo nekaj manj kot 100.000 evrov.
»Stara drevesa, ki so bila podrta, so imela številne rastne nepravilnosti in poškodbe, divje poganjke ter dupline v deblih, skozi katere je viden razkroj v notranjost. Njihovi koreničniki pa so bili zaradi številnih poplav iz preteklih let močno zasuti. Drevesa bi lahko bila tudi nevarna mimoidočim sprehajalcem. Za odstranitev smo seveda pridobili tudi kulturnovarstveno soglasje celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine,« je pojasnila Mojca Grušovnik iz službe za odnose z javnostmi celjske občine.
Bukve sploh niso nameravali podreti
Najdaljši dvojni kostanjev drevored v celjskem mestnem parku je bil zasajen leta 1856. »Tudi zato smo se prenove drevoreda lotili z veliko mero odgovornosti in v sodelovanju z varuhi kulturne dediščine. Da je bilo treba kostanje v slabem stanju odstraniti, je menila tudi arboristka Tanja Grmovšek, strokovnjakinja za drevesa v urbanem okolju,« še povedo na celjski občini. Ker pa je divji kostanj v 19. stoletju predstavljal slogovno značilnost mestnih parkov, ga je bilo treba nadomestiti z istim rodom dreves. »Če bi se odločili za drugi rod, ki ima drugačno obliko krošenj, teksturo in barvo listov ter plodov, bi namreč drevored spremenil svojo podobo, park pa eno od svojih najpomembnejših historičnih sestavin in s tem tudi dediščinske lastnosti,« so še pojasnili na občini, kjer se zavedajo, da je park duša knežjega mesta.
Kaj je s protestom dejansko želela doseči Ašičeva, danes nismo mogli izvedeti, neuradno pa z njenim protestom niso bili seznanjeni niti na občini, kjer vztrajajo, da je bilo 25 padlih kostanjev vse, kar so nameravali podreti letos. Pri bukvi, smo še izvedeli neuradno, naj bi imeli namen odžagati kvečjemu eno ali dve veji v spodnji krošnji, nikakor pa odstraniti celega drevesa.
