Cesar je eden najboljših slovenskih branilcev vseh časov. Poznan je po bojevitem značaju, saj se je zgodilo, da je nogomet igral tudi z zlomljenim nosom. Za izbrano vrsto je debitiral pred petnajstimi leti, ko je Slovenija v hudem mrazu v Novi Gorici prejela pet švicarskih golov. V reprezentančni majici je treniral pod petimi selektorji. Po Bojanu Prašnikarju, Branetu Oblaku, Matjažu Keku in Slaviši Stojanoviću mu je Srečko Katanec nadel kapetanski trak. Vrhunec reprezentančne kariere je doživel leta 2010 na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki, zvezdniški trenutek pa v Celju, ko je dosegel zmagoviti gol proti kasnejšim svetovnim prvakom Italijanom.
V zadnjih sedmih letih nastopa v italijanski ligi za Chievo, sinoči pa je povedal, da bo premislil, ali bo še nadaljeval reprezentančno kariero. Stoto tekmo si bo med drugim zapomnil po rdečem kartonu, ki ga je zaradi nešportne poteze prejel tik pred koncem. Na posebni tiskovni konferenci je odgovarjal na številna vprašanja.
So vas prevevala močna čustva ob stotem nastopu za Slovenijo?Seveda. Čutil sem zadovoljstvo, srečo in ponos, zavedam pa se, da sem že precej v letih. Res sem dolgo prisoten v nogometni reprezentanci, za katero sem vedno igral s ponosom. Bili so lepi trenutki, marsikdaj nam je bilo tudi težko.
Boste še igrali za izbrano vrsto?Odločitve še nisem sprejel. Najprej moram prespati in razmisliti o nadaljnjih korakih. Srce mi še vedno bije s slovensko reprezentanco. Zagotovo to ni bila moja zadnja tekma v slovenskem dresu, na odločitev pa bo vplival tudi pogovor z družino.
Selektor Katanec pravi, da je cilj v kvalifikacijah izpolnjen. Se strinjate z njim?Imeli smo veliko željo, da bi se uvrstili na drugo mesto, čeprav smo vedeli, da nas čaka zahtevna naloga. Skupina v kvalifikacijah je bila zelo izenačena, krenili pa smo iz četrtega bobna. Vse domače tekme smo odigrali na visoki ravni. Nič ne bi bilo narobe, če bi premagali tudi Anglijo in Škotsko. Popraviti moramo igro in pristop na gostujočih tekmah, sem pa razočaran, ker ne bomo videli mundiala v Rusiji.
Vidite Tomaža Kavčiča v vlogi novega selektorja?S tem se ne obremenjujem. Vrh nogometne zveze bo odločil o Katančevem nasledniku. Kavčiča poznamo že vrsto let, saj je bil z nami tudi v Južni Afriki pred sedmimi leti. Če bo postal selektor, ga bo slačilnica podprla.
V reprezentanci ste igrali pod petimi selektorji.Pod vsakim selektorjem so bile dobre in slabe tekme. Z Matjažem Kekom smo se uvrstili na svetovno prvenstvo, vsak selektor je nekaj dal tej reprezentanci. Od vsakega smo poskušali izvleči največ. Ni nam vedno uspevalo. Zame so bila vsa ta leta fenomenalna. Vedno sem bil počaščen, ko sem prejel vabilo na reprezentančni zbor.
V kakšni kondiciji ste pri 35 letih?Ne čutim problemov, saj veliko naredim zase. Že deset let sem pazljiv pri prehrani in treningih. Četudi v klubu ne igram dovolj, lahko še vedno brez težav nastopam za reprezentanco.
V očeh javnosti ste pravi kapetan reprezentance. Borben in nepopustljiv.To mi ogromno pomeni. Ko sem po tekmi s Škotsko slišal vzklike s tribun, se mi je naježila koža. Zame je reprezentančni dres svetinja. Če daš vse od sebe, te ljudje še bolj cenijo, zato se jim zahvaljujem za podporo. Tudi navijači mi dajejo moč za nadaljevanje reprezentančne kariere, kakor tudi skupina fantov iz slačilnice, s katerimi smo zgradili odlične odnose.
Kdaj boste sprejeli dokončno odločitev?Ne vem. Lahko traja nekaj dni ali mesecev. Ta reprezentanca je v mojem srcu. Z menoj ali brez bo osvajala točke in se uvrščala na velika tekmovanja. Dokler bodo noge zdržale, bom igral nogomet.
