Mladen, čeprav se ukvarjate predvsem z nogometom, pa ste v zadnjem času zelo dejavno spremljali tudi nastope drugih slovenskih reprezentanc.

To se mi zdi kar logično. Če si športnik, spremljaš vse nastope Slovencev. Res pa je, da so bili v zadnjem obdobju v ospredju odbojka, košarka in nogomet. Ta je tako in tako moja poklicna deformacija, košarkarji so pravi fenomen, medtem ko odbojko pobliže spremljam zaradi dveh igralcev, ki sta iz domače Slovenske Bistrice in sta moja dobra prijatelja. Tudi ko je prišel Klemen Prepelič v Slovensko Bistrico pokazat zlato kolajno, sem ga šel pozdravit. Če nekdo iz tvojega mesta doseže tako velik uspeh, kot ga je Klemen, je prav, da si tam, se mu pokloniš in mu izkažeš spoštovanje.

Ste bili ob nastopih košarkarjev in odbojkarjev nad čim še posebno navdušeni?

Če gledam z vidika trenerja, verjamem, da se lahko veliko naučiš od katerega koli trenerja, ne glede na šport. Vpijaš znanje, ki ga ima, iščeš novitete in prijeme, ki bi jih lahko nato tudi sam uporabil. Pristop Igorja Kokoškova je bil zagotovo fenomen zadnjega časa. Verjetno se niti ne zavedamo, kaj je dal vsem trenerjem, ne le košarkarskim.

Prav Kokoškov vas je tako zelo navdušil, da bi ga najraje videli kar v nogometni reprezentanci.

To je ta moj neposrečen oziroma posrečen tvit, ki je dobil precej več pozornosti, kot si je zasluži. Bil je objavljen vsega pet minut po polfinalni košarkarski tekmi s Španci in vzet iz konteksta. Tedaj sta bila ves twitter pa tudi preostala javnost evforična. Vsak je želel na svoj način pokazati, kako zelo je vesel in za kako velik uspeh gre. Reprezentance se nikjer niti ne omenja, spraševal sem se le, ali se morda Kokoškov spozna tudi na nogomet. Ta tvit je bil v enem od časopisov analiziran na skoraj treh straneh. Ko pa skušaš obrazložiti, da sporočilo ni imelo globljega pomena in ne gre za nobeno teorijo zarote, pa se to preprosto spregleda. Daleč od tega, da bi se zdaj zaradi tega opravičeval, a šlo je le za poklon košarkarjem.

Morda res, a ga je javnost hitro začela povezovati z nogometno reprezentanco, ko je nanj odgovoril Benjamin Verbič.

Fanta poznam še iz Celja, ko sem tam delal kot pomočnik Marijana Pušnika in Milana Rusa. Morda sem čisto droben kamenček v mozaiku njegove kariere, a ga vseeno zagotovo poznam bolje kot vsi novinarji, ki so ga v primeru mojega tvita s takšno lahkoto zlorabili za ustvarjanje napetosti v reprezentanci. Zanj lahko 100-odstotno zatrdim, da ni oseba, ki bi iskala konflikt. Z veseljem se odzove reprezentančnemu povabilu, spoštuje selektorja in s ponosom igra za državo. Njegov odgovor je treba gledati z vidika velike šale.

Ste se z Verbičem glede zapisa na twitterju tudi slišala?

Bila sva na zvezi, a o tem nisva ravno razglabljala na dolgo in široko. Morda mora zaradi tega dobiti malo po glavi. Ta primer ni bil usoden, a fantje, ki so v reprezentanci, se morajo zavedati, da je vse, kar naredijo, pod povečevalnim steklom. Tokrat je bilo zelo nedolžno, a že jutri se lahko iz česa podobnega razvije resnejša stvar.

Na zadnji novinarski konferenci nogometne reprezentance je bil dobršen del posvečen prav odzivu Verbiča na vaš zapis.

Odnos med reprezentanco in novinarji bi se dalo opisati kot vojno stanje. Za to vojno je nemogoče, da bo imela zmagovalca. Zaradi tega se mi zdi nesmiselno izgubljanje energije na tiskovnih konferencah, kot je bila zadnja, ko je bila polovica časa namenjena tvitu in Benjaminu Verbiču. Klima, ki je okoli reprezentance, vpliva na vzdušje. Nihče ni imun za pisanje medijev. Tudi igralci so le ljudje in tudi pri njih sta časopis in internet na dnevnem redu. Mislim, da je Alex Ferguson nekoč dejal, da je bolj kot za ves teden treningov pomembnejša petminutna izjava po tekmi. Morda je bila zato zadnja tiskovna konferenca reprezentance pomembnejša kot vsi treningi, ki jih bodo igralci opravili do tekme z Anglijo.

Kakšen vtis je na vas pustil nastop Srečka Katanca na novinarski konferenci ?

Bilo mi je zelo težko gledati, saj je večina novinarjev tja prišla z namenom, da provocira. Strokovni del, kako in na kakšen način se lotiti prihajajočih dveh tekem, je bil zelo kratek. Nadaljevalo se je s tvitom Verbiča in Kevinom Kamplom, kar se mi zdi povsem obstransko.

Pa je odsotnost najdražjega slovenskega nogometaša res obstranska tema?

Kot sam vem, Kampl na zadnji zbor ni želel priti. Nekoga siliti v nekaj, česar ne želi, se mi zdi nesmiselno. Bolj nelogično bi bilo, če bi bil po vsem tem zraven. Nobena ekipa ne more biti odvisna le od enega igralca. Kampl je dober nogometaš in je zvezdnik, ni pa superzvezdnik, zaradi katerega bi mu bili preostali podrejeni. Ne glede na vse pa je Srečko Katanec tisti, ki za to odgovarja.

Je Srečku Katancu uspelo izkoristiti potencial igralcev v reprezentanci?

Ta reprezentanca je brez velikih imen. Naši največji zvezdniki so v zadnjem času vratarji. Samir Handanović in Jan Oblak sta z naskokom na višji ravni kot drugi. Vratar lahko odloči tekmo, dve, a precej težko te pripelje na prvenstvo. V tem kvalifikacijskem ciklusu so bile tekme, ki so bile zelo dobre, in tekme, ki so bile čista polomija. To nihanje se mi zdi bolj moteče kot kar koli drugega.

Se vam zdi, da je Katanec danes drugačna oseba kot pred 15 leti?

Dejstvo je, da je v svojem prvem mandatu celo nogometno stroko obrnil na glavo. Vsem trenerjem je vcepil pozitivno retoriko in samozavest. Včasih smo ves čas poudarjali našo majhnost, kar se je v prvem Srečkovem mandatu zagotovo spremenilo. Prav tu je zdaj zaznati spremembe v njegovi retoriki. Po vseh napadih, ki jih je doživel, je to razumljivo. Njegove reakcije so očitno njegov obrambni mehanizem. Njegov odkrit dvoboj z novinarji je moteč in to človeku pade v oči. Ne le da to ni dobro za zdajšnjo reprezentanco, temveč za nogomet na splošno.

Prav velikih uslug si ne dela niti z nevsakdanjimi energijskimi prijemi v reprezentanci.

Nevtralno mišljenje je, da če je igralcem kakršna koli nekonvencionalna stvar vsiljena, je o tem vredno razglabljati. Če nekdo verjame v kakšno stvar in je ne vsiljuje širšemu kadru, pa tu ne vidim težav. Kolikor sam vem, zakonca Rupert nogometne zveze ne staneta nič.

Ste po aferi s twitterjem razmišljali, da bi ga prenehali uporabljati?

Nisem, čeprav je twitter postal zelo resno orodje v številnih sferah. A zakaj ne bi izražal svojega mnenja? Sam družbena omrežja še vedno dojemam kot nekaj zabavnega.