Pri Svetovni zdravstveni organizaciji priporočajo, da naj matere dojenčke do šestega meseca starosti izključno dojijo. Vendar je po ocenah v svetu izključno dojenih manj kot 40 odstotkov dojenčkov, mlajših od šestih mesecev. Le v 23 državah je v najzgodnejšem obdobju dojenih več kot 60 odstotkov otrok. Slovenije po podatkih SZO ni med njimi.
Dojenje otroku omogoči najboljši možni začetek življenja, ob svetovnem tednu dojenja poudarjajo pri SZO. Materino mleko je namreč otrokovo prvo cepivo, ki ga ščiti pred okužbami, poleg tega je hrana, ob kateri se razvija. Študije kažejo, da dojenje vpliva na duševno in telesno zdravje otroka kot matere. Pri otroku preprečuje drisko in pljučnico, ki sta v nerazvitem svetu najpogostejša vzroka smrti pri dojenčkih. Ženske, ki dojijo, pa imajo manj možnosti za razvoj raka jajčnikov in dojke, ki sta pomembna vzroka za smrtnost pri ženskah.
Kako uvajati mešano hrano
Pri nas smernice zdravega prehranjevanja za dojenčke priporočajo prvih šest mesecev izključno mlečno hrano, kar pomeni ob materinem mleku tudi mlečne nadomestke. Pri tej starosti je prebavni trakt otroka že sposoben prebavljati škrob, maščobe in beljakovine, dojenček pa hrano že razporedi in mehansko obdela v ustni votlini in jo zna tudi že pogoltniti, navajajo pri NIJZ. Svetujejo, da naj starši ne odlagajo začetka uvajanja mešane prehrane na kasnejši čas. Uvajanje mešane prehrane se po priporočilu otrokovega pediatra lahko začne že prej, ne pa pred starostjo 3,9 meseca. Od desetega meseca naprej, ko je dojenček že vajen novih okusov in konsistence različne hrane, naj postopoma preide na prilagojeno družinsko prehrano. Na začetku uvajanja mešana hrana nima visoke energijske in hranilne sestave, količine so zelo majhne, obroki pa niso pogosti, zato naj se otrok še naprej doji. Dojenje naj se nadaljuje do drugega leta ali po želji para še dlje.
Koliko žensk pri nas otroka do šestega meseca starosti izključno doji, po navedbah NIJZ ni znano. Slovenske raziskave kažejo, da v porodnišnici poskušajo dojiti skoraj vse matere, zatem dojenje počasi upada. Raziskava HRAST (2009–2014) je pokazala, da pred četrtim mesecem dojenčkove starosti le redke matere uvajajo mešano prehrano; če pa že, najpogosteje sadno-zelenjavni sok, sadno-zelenjavno kašico in žita. V četrtem in petem mesecu matere začnejo z dodajanjem: najprej sadje, zatem zelenjava in žita, sledi mleko, mlečni izdelki, meso, najpozneje matere začnejo dodajati jajca. Takšen prehod na mešano prehrano ni popolnoma v skladu s priporočili, ki navajajo, da z uvajanjem mešane prehrane začnemo ob koncu šestega meseca. Prav tako se vrstni red dodajanja živil ne sklada s priporočili. Smernice priporočajo najprej uvajanje zelenjave, zatem mesa, žita in mleka, šele za tem v kombinaciji z žitom in mlekom tudi sadje. Pri dojenčkih, ki jih matere dojijo najkrajši čas, je povečano tveganje, da bodo tudi manj zdravo hranjeni.
Dojenčkom dajo tudi napolitanke
Raziskava HRAST je tudi pokazala, da v prehrani otrok, starih šest mesecev, po pogostosti uživanja mešanih živil prevladujejo sadje in zelenjava, žita ter mleko in mlečni izdelki. V starosti približno enega leta so najpogosteje na jedilniku: mleko, sveže sadje, zelenjava v obliki prikuh, belo meso, hrenovke, maslo, kruh (pogosteje črni in polbeli kot beli), od kosmičev čokolino, nekoliko manj pogosto pa nepredelani kosmiči. Namesto sladkanih predpripravljenih kašic strokovnjaki za otroško prehrano svetujejo nesladkane manj predelane kosmiče in žitne kaše. Od pijač naši starši dojenčkom najpogosteje ponudijo vodo in čaj, ki je največkrat nesladkan, kar je v skladu s priporočili, naj dojenček ne uživa sladkih ali sladkanih pijač. V prehrani dojenčka odsvetujejo uporabo mesnih izdelkov, kot so na primer hrenovke.
Iz raziskave izhaja, da v prehrani majhnih otrok prevladujejo živila, iz katerih starši pripravijo kaše ali pa obroke, ki jih lahko pripravijo za vso družino, z manjšimi prilagoditvami pa so namenjeni tudi dojenčku. Verjetno je eden od razlogov, da starši dojenčku pogosto ponudijo piškote in napolitanke, dejstvo, da se zdijo praktični za prehrano zunaj doma in da jih lahko dajo otroku v roke. Boljša izbira bi bili rahlo kuhan korenček, rezine sira, nesladkani pekovski izdelki, na primer žemlja, na tanke rezine narezana jabolka ali drugo sadje… Dojenčki redko uživajo majonezo, torte, sadno-žitne rezine, bombone in hitro hrano, kar je v skladu s priporočili.
