»Vrtnična regija srednje in vzhodne Evrope je del sveta, ki zelo slabo komunicira s svetom in ljubitelji vrtnic skoraj ničesar ne vedo o tem, kaj se je dogajalo v preteklosti in kaj se dogaja danes na področju vzgoje vrtnic in rožnih vrtov te rožne krajine,« ne skriva gozdarski inženir Matjaž Mastnak iz Arboretuma.
Zato ne preseneča, da je hortikulturni strokovni dogodek, ki bo prvič potekal na tem območju – v deželi z devetimi javnimi rozariji, tremi festivali vrtnic in žlahtno tradicijo, saj je pri nas le redko kateri domači vrt brez ene same gartrože – pritegnil rožarje z vsega sveta, poudarjajo v slovenskem društvu ljubiteljev vrtnic in Arboretumu Volčji Potok. »Kaže, da bodo na njem manjkali le rožarji z Antarktike,« se pošali Mastnak in doda, da bodo na kongresu rožarji iz Avstralije, Kitajske, Japonske, Koreje, Indije, Čila, Argentine, Severne Amerike… Več kot 200 jih bo, med njimi pa še najmanj tistih, ki jim je namenjen, se pravi vrtničarjev iz srednje in vzhodne Evrope.
V parku bo cvetelo 900 sort vrtnic
»Vrtnice so eden tistih segmentov javnega standarda, ki zelo hitro pokaže, koliko imajo ljudje prostega časa in koliko možnosti, da se ukvarjajo z lepimi stvarmi,« pravi Mastnak in doda, da bodo vrtnice v času kongresa med 11. in 14. junijem v polnem razcvetu. Vedno so najlepše v prvi dekadi junija. Vreme lahko razcvet zamakne kvečjemu za teden dni. Poleg tega so skupine vrtnic med sabo »dogovorjene«, da si cvetno sezono delijo. Zdaj so v razcvetu majske, bodičevke in rogoze, ki se jim že pridružujejo popenjalke, sledijo mnogocvetnice in na koncu se bodo kot prave kraljice razbohotile še skrižane čajevke z najbolj popolnimi cvetovi, ki jih ljudje poznajo iz cvetličarn, našteva strokovnjak za vrtnice.
V Arboretumu so se začeli na kongres pripravljati pred dvema letoma, ko je v parku cvetelo 300 sort vrtnic. Letos jih bo še dvakrat toliko. Nekaj novih sort so kupili, nekaj so jim jih žlahtnitelji podarili, veliko pa so jih iz cepičev vzgojili sami, zlasti redkejše sorte, ki jih ni v prodaji. »To so sorte iz časa Avstro-Ogrske, ki jih najdemo samo še v zbirkah. Včasih pa so bile to revolucionarne vrtnice, prve žlahtnjene tudi za odpornost proti mrazu in ne le lepoto,« pravi Mastnak in pojasni, da je bilo žlahtnjenje v 19. stoletju skoraj izključno v rokah Francozov, kjer pa so zime bolj mile kot v srednji Evropi. Zato so, še zlasti mediteranske vrtnice v nemških zimah hitro podlegle oziroma jih je bilo težko ozimovati, nadaljuje strokovnjak.
Še zlasti nemogoče je bilo v hudih zimah zaščititi popenjavke. Kot pravi Mastnak, je za to poskrbel šele Rudolf Geschwind, edini žlahtnitelj svetovnega slovesa, ki je eno leto živel pri nas v Predjami in leta pozneje tudi eno izmed svojih vrtnic poimenoval Predjamski grad. Vsi žlahtnitelji pred njim so vedno križali dve lepi vrtnici v pričakovanju, da bo potomstvo še lepše, kar pa se zelo redko uresniči. Geschwind pa je lepotice križal s šipki – lepe vrtnice z naravno odpornimi sorodniki – in dobil lepe in odporne vrtnice, ki cvetijo tudi v Skandinaviji.
Edinstveni zbirki
Z novimi vrtnicami so v Arboretumu ustvarili edinstveno regionalno zbirko 185 sort vrtnic tega območja in poleg nje še zbirko najsodobnejših zdravih in odpornih vrtnic, ki jih ni treba škropiti in jih je mogoče dobiti na trgu. Njihov kongresni rozarij pa sestavljata dva rožna vrtova, zgornji in spodnji. V zgornjem starem rožnem vrtu so povsem spremenili prostorsko organizacijo, napeljali nove poti in ga razširili do obale ter ga organsko povezali še z elementom vode. Skrbno označeno zbirko sort so z 250 povečali na 600 sort vrtnic. »Pravzaprav nam je pot, kam lahko gremo z novimi nasaditvami, pokazala kar narava sama, saj sta lubadar in suša pokončala nekaj velikih iglavcev in odprla nove poglede na staro upravo in homško cerkev,« pravi Mastnak. V precej večji spodnji rozarij so nasadili večje in bolj opazne vrtnice.
Na kongresu se bo Slovenija med drugim vsebinsko predstavila z vrtom burbonk na Kostanjevici, ki je svetovna posebnost, in z izjemno pestrostjo samoniklih divjih rož šipkov, ki so pramatere današnjih vrtnic. Udeleženci si jih bodo ogledali v naravnem okolju na Notranjskem. Ogledali si bodo tudi rozarij višjeraslih vrtnic v Valdoltri, rozarij v Trstu in se poučili o izjemnem rožnem vrtu prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Konopištu, v Narodni galeriji pa bodo prisluhnili predavanju o simboliki vrtnic na razstavljenih slikarskih umetninah.
