Če nimajo kakšne obveznosti pred poukom, se šest drugošolčkov iz novomeške Žabje vasi vsako jutro ob dogovorjeni uri zbere pri znaku stop sredi naselja. Namesto da bi jih starši vozili, se v slaba dva kilometra oddaljeno šolo Grm pod budnim očesom Mojce Zupančič odpravijo peš. Približno ob istem času s šestih drugih lokacij šolskega okoliša pod vodstvom odrasle osebe odrinejo še drugi pešbusi, ki tako vključujejo že okrog 60 otrok. Učinki pešbusa so večplastni. Kot so po lanskem pilotnem projektu v Novi Gorici in Ljubljani povedali starši, otroci pešbus jemljejo kot zabavo, zjutraj lažje vstajajo in so bolj motivirani za pravočasen odhod v šolo, bolj redni in vestni so tudi pri preostalih jutranjih opravilih.
»Ko so na šoli predstavili pobudo, sem se takoj priključila. Tako zdaj skupaj s svojim otrokom peš pospremim še druge. In prav zabavno je na poti, v tistih dvajsetih minutah se veliko pogovarjamo in tudi naučimo,« pravi Mojca Zupančič. Novomeška osnovna šola Grm se je kot prva (in za zdaj edina) v jugovzhodni Sloveniji odločila za sodelovanje pri pobudi pešbusa. Ta je sicer skupaj z bicivlakom, ki poteka v Ljubljani (organizirane kolesarske skupine šolarjev), del programa Zdrav šolar. Glavni pobudnik in koordinator je ljubljanski Inštitut za politike prostora skupaj s partnerji in podporo ministrstva za zdravje.
V Novem mestu najbolj množično
Letos so se pobudi pridružile poleg novomeške še šole v Novi Gorici, Ilirski Bistrici, na Dobu pri Domžalah ter v ljubljanskih Kosezah. A najbolj množično se je pešbus, ki se je začel 8. maja in bo trajal do 2. junija, prijel prav v Novem mestu. »Začeli smo s 44 učenci drugega in tretjega razreda. Nato so se priključevali tudi drugi, zato smo ga razširili od prvega do petega razreda. Zdaj je vanj vključenih že več kot 60 otrok. Najdlje, okrog 45 minut, hodi skupina iz tri kilometre oddaljene Jedinščice. Zanimivo je, da starši pripeljejo otroke tudi z drugih okolišev do ene od postaj sedmih tras in od tam nadaljujejo otroci pešpot v šolo,« pravi koordinatorka projekta na grmski osnovni šoli Marjeta Ferkolj Smolič.
Tako so dobesedno čez noč razbremenili promet okoli šole za vsaj 40 avtomobilov. »Izboljšali smo prometno situacijo, in to brez kakršnegakoli materialnega vložka, le z nekaj truda, povezovanja in dobre volje. Predvsem pa druženje med otroki postaja vse bolj prijetno, da ne govorimo o zdravju, medgeneracijskem povezovanju, povezovanju med društvi, šolo, občino,« dodaja Ferkolj-Smoličeva.
Pri pešbusu sodeluje okrog 25 staršev in prostovoljcev, ki jih koordinira novomeško Društvo za razvijanje prostovoljnega dela, partnerja pa sta tudi občina in novomeška enota Inštituta za javno zdravje. »S fanti v skupini smo se odlično ujeli. Pogovarjamo se o geografiji, zgodovini, športu, avtomobilih, tehniki. Vse jih zanima. Imamo pa v skupini tudi eno deklico, ki je naša zvezda, saj ji fantje posvečajo posebno pozornost,« pristavi prostovoljec Davor Kroflin, ki skupinico običajno sedmih učencev pospremi z ulice Na tratah na dvajsetminutno pot do šole.
Otroci pridejo v šolo bolj sproščeni
Tudi po mnenju predsednika sveta staršev Zlatka Avbarja ima pešbus številne pozitivne vplive. »Otroci se že zjutraj nadihajo svežega zraka, v šolo pridejo precej bolj umirjeni, sproščeni, tudi sama socializacija med učenci je bistveno boljša, navezujejo stike tudi z drugimi otroki, ne le s sošolci. Verjamem, da se bo zadeva prijela.« Večina grmskih šolarjev stanuje v bližini šole in bi lahko hodili peš, dodaja ravnateljica Sonja Simčič, a sama pot ni vedno najbolj varna. Zato se je šola z veseljem podala v akcijo. Simčičeva upa, da bo pešbus živel tudi po uradnem koncu projekta. »Šele takrat bomo lahko rekli, da je bil projekt zares uspešen. Na šoli bomo naredili vse, da bi učenci več hodili peš v šolo, seveda pa bomo pri tem potrebovali malo pomoči mestne občine, da uredi nekatere varne poti.«
