Ob omembi »zadnje generacije« je sicer treba dodati, da ne eden ne drugi nista več najmlajša, saj sta v tej podobi na cestah že skoraj pet let. Kot gre sklepati iz zapisanega, smo imeli na testu oba primerka s štirikolesnim pogonom (in dizelskim motorjem), pri čemer je nissan na voljo tudi z dvokolesnim (a le z bencinskim motorjem), medtem ko se mitsubishi še ni toliko »omehčal«, da bi ponudil tudi to opcijo. Kakor koli, štirikolesna pogona obeh sta se na našem testu izkazala za enakovredna, tudi na neurejenih klančinah, na katerih je prišla do izraza tudi njuna oddaljenost od tal (19 centimetrov pri mitsubishiju in 22 pri nissanu), in nekaj malce bolj strmih blatno-drsečih klancih, na katerih bi dvokolesno gnani avto hitro pokleknil. Ne dvomimo, da sta sposobna še mnogo več, a tega, da bi obstali, pač nismo tvegali.
Več razlik smo občutili med vožnjo na urejenih cestah. Najprej naj omenimo, da nam povsem idealnega položaja za volanom ne pri enem ne pri drugem ni uspelo poiskati, saj bi za takšnega oba morala omogočiti višji dvig volanskega obroča ali nižji spust vozniškega sedeža. Verjamemo pa, da vozniki, nižji od naših 190 centimetrov, težav s tem ne bi imeli. A tudi tega smo se hitro navadili, ko pa smo z obema prevozili dovolj kilometrov po dovolj različnih cestah, smo bili s celotno izkušnjo bolj zadovoljni pri mitsubishiju. Pri čemer je na vse skupaj še najmanj vplivala motorizacija – 2,2-litrski primerek s 150 konji (110 kilovati) pri outlanderju in 1,6-litrski s 130 KM (96 kW) pri X-trailu se v praksi izkažeta za podobno odzivna (prvi 11,6 sekunde do 100 km/h, drugi okroglih 11) in varčna (7,6 in 7,2 litra dizla na 100 kilometrov), prav tako sta podobno glasna – recimo, da nista med najtišjimi. Outlander je ob tem resda imel tudi 6-stopenjski samodejni menjalnik (X-trail ne najbolj prepričljivega ročnega), a bolj kot to je k boljši vozni izkušnji pripomoglo, da je deloval odločnejše in bolj dinamično ter se je v ovinkih manj nagibal. Res je, da ne eden ne drugi nimata preveč neposrednega volanskega mehanizma, a je mitsubishi vseeno v prednosti, medtem ko je pri nissanu vse naravnano precej mehko, kar je pri »ležerni« vožnji lahko tudi dobrodošlo.
Pri čemer pridemo do notranjosti. Tudi tu pri nissanu naletimo na mehkejše sedeže, a so bili za naš okus mitsubishijevi enako udobni. Kar zadeva prostornost, sta si blizu, svetla in v bež usnje odeta outlanderjeva notranjost pa tega na oko naredi še prostornejšega, pa čeprav smo imeli na zadnji klopi nekaj krajšega X-traila (4,64:4,69 metra) celo malce več prostora. Testni outlander je ob tem ponujal še omejeno uporabna šesti in sedmi sedež (opcijsko na voljo tudi pri X-trailu), ki mu, če ju uporabljamo, prtljažni prostor skrčita na neuporabnih 145 litrov, sicer pa imata ob petsedežni konfiguraciji oba enak, 550-litrski prtljažnik.
Področje, kjer malce razočarata, je tako imenovani infotainment (outlander predvsem pri povezavi s telefonom in funkcijami, ki sledijo iz tega), sicer pa gre torej za zanimivi in malce bolj terensko naravnani izbiri v na splošno vedno »mehkejšem« razredu športnih terencev. In cena? Razlika v osnovnih po cenikih (41.990 evrov za outlander in 32.920 za X-trail) je na prvi pogled velika, a je treba vzeti v zakup nekatere popuste, ki prvemu ceno znižajo za štiri tisočake, obenem seveda tudi to, da je imel ta bogatejšo opremo instyle+, ki ponuja še malce več kot sicer prav tako bogata nissanova 360º, ob tem pa je imel outlander sedem sedežev, samodejni menjalnik, malenkost močnejši motor… Skratka, ko ju s teh vidikov izenačimo, sta izenačeni tudi ceni. Več pa v sklepu.
