»Najpomembnejše je, da prvi korak k spremembi načina življenja naredite takoj in ne jutri. Zato si izberite nekaj, kar je relativno enostavno spremeniti, in začnite zdaj!« je jasen zdravnik, ki se je raziskav lotil zaradi naraščajočega nemira po prezgodnji smrti svojih staršev, ki sta se oba spopadala z več dejavniki tveganja. Prav nič ne skriva, da so ga misli, da bi lahko podobna usoda doletela tudi njega, po njuni smrti kar precej razjedale. Potem pa se je lotil izsledkov različnih raziskav s številnih zdravstvenih področij, ki so ga pripeljali do osupljivega odkritja, da je vpliv genetike na življenjsko dobo le približno 25-odstoten, vse drugo pa imamo v svojih rokah. »Z velikim veseljem sem ugotovil, da sem jaz tisti, ki odloča o svoji življenjski dobi, ne moji geni,« je zapisal.
Pred tem dognanjem pa je moral najprej spremeniti tudi način razmišljanja, saj se v svetu medicine precej več govori o dejavnikih tveganja, ki vodijo v prezgodnjo smrt, kot dejavnikih zdravja, je pojasnil in dodal, da se je temeljito lotil slednjih – s poudarkom na novem znanju o tem, zakaj so določene osebe tako zdrave in živijo tako dolgo.
Izsledki v priročniku bralca nagovorijo, da si najprej odgovori na vprašanje, zakaj bi rad spremenil svoj način življenja, živel deset let dlje in ob tem živel bolj zdravo. Tako bo namreč našel motivacijo, ki je gonilo vseh sprememb. Priročnik pa mu bo ponudil predvsem predloge za spodbujanje ukrepov, ki jih lahko sam izvede za dobro počutje, in ukrepov, ki vodijo do dobrega zdravja, ter mu hkrati na kratko in jedrnato razložil, kako s pomočjo teh ukrepov bolezni tudi preprečiti. A zdravje ni statično stanje in vsi vse življenje nihamo med zdravjem in boleznijo, še pravi avtor in razloži, da se lahko telesno popolnoma zdrava oseba počuti bolno in slabo, nekdo drug pa se bolezni navkljub počuti dobro. A lahko vsi, kljub svojim predispozicijam, za svoje zdravje veliko naredimo sami.
V priročniku se je še zlasti temeljito lotil vnetij in novega znanja o njih, saj naj bi bila prav ta po njegovem mnenju ena večjih groženj za naše zdravje. Zato se nasveti, kako se jim izogniti, kot rdeča nit vijejo skozi vseh deset poglavij. Med desetimi nasveti, kako do zdravja, pa je na preprost način razdelal pomen gibanja, časa za počitek, zmernega sončenja, zdravega prehranjevanja, zdrave pijače, nadzorovanja teže ter ustnega zdravja, ki omogoča splošno zdravje. Zadnja dva nasveta v bralcu spodbujata optimističen pogled na svet in mu razložita, da za dolgo in zdravo življenje potrebujemo drug drugega. »Dobri odnosi z redkimi so boljši kot številni odnosi slabše kakovosti,« meni avtor.
