Ameriški predsednik je kar prek twitterja in facebooka upravičeval svoj ukaz, ki je po ameriških in svetovnih letališčih ustvaril zmešnjavo. Vztraja, da bo tako Američane zaščitil pred teroristi. Iz Bele hiše so sporočili, da Donald Trump globoko sočustvuje s humanitarno krizo v Siriji, a da so zanj ZDA na prvem mestu. Trump pa je v zapisih na twitterju danes za kaos na letališčih okrivil računalniško napako družbe Delta, protestnike in solze senatorja Chucka Schumerja med nagovorom v senatu.

Napovedujejo tožbe

Na tisoče protestnikov in številni odvetniki so konec tedna stopili v bran kakšnih 400 državljanom Iraka, Irana, Sirije, Libije, Somalije, Jemna in Sudana, ki so jih kljub potrjenim vizumom ali celo veljavnim dovoljenjem za delo in bivanje v ZDA pridržali na letališčih. Trumpov ukaz so obsodili številni župani, guvernerji in senatorji (demokrati in republikanci), pa tudi pravosodni ministri mnogih zveznih držav, nekaj organizacij. Ameriška zveza državljanskih svoboščin (ACLU), je zaradi neustavnosti ukaza že napovedalo tožbo.

Iraški parlament je danes podprl recipročni ukrep, po katerem bi Američanom prepovedal vstop v ZDA. Iraško zunanje ministrstvo pa je ubralo bolj diplomatsko pot. Novo ameriško administracijo so namreč prosili, naj si premislijo glede prepovedi, saj da je bila to »napačna odločitev«.

Trumpovi odredbi nasprotujejo tudi nekatera ameriška podjetja – v verigi kavarn Starbucks so napovedali, da bodo v petih letih zaposlili 10.000 beguncev po svetu. »Prizadevanja bomo začeli tukaj v ZDA in se najprej osredotočili na zaposlovanje tistih, ki so služili v naši vojski kot tolmači in podporno osebje,« je zapisal generalni direktor družbe Howard Schultz.

»Ne-ameriška« dejanja

Izvršni direktor Netflixa, Reed Hastings, je na facebooku zapisal, da Trumpova dejanja škodijo njihovim zaposlenim po vsem svetu in so tako ne-ameriška, da kar boli: »Še več – ta dejanja bodo zaradi sovraštva in izgube zaveznikov naredila ZDA manj varna«.

V podjetju Airbnb so prizadetim ponudili brezplačno namestitev. Izvršni direktor Brian Chesky je dejal, da Trumpova odločitev »ni prava«, kdor potrebuje namestitev, pa naj se obrne nanj.

Applov direktor Tim Cook pa je v pismu zaposlenim sporočil, da Trumpova odredba »ni politika, kakršno podpiramo«. Google je sicer nemudoma po ukazu odpoklical zaposlene na službeni poti v tujini. Tehnološka podjetja namreč zaposlujejo številne strokovnjake z vsega sveta. Microsoft je tako tistim, ki jo potrebujejo, že ponudil brezplačno pravno pomoč, zaskrbljen pa je tudi Mark Zuckerberg, ki je na facebooku zapisal, da res »moramo ohraniti ZDA varne, a da se moramo osredotočiti na tiste, ki predstavljajo resnično grožnjo«.

Tudi Tesla in Uber v podporo prizadetim

Generalni direktor Tesle Elon Musk je na twitterju zapisal, da uredba »ni najboljši način za naslavljanje izzivov države«. Podporo državljanom »držav s seznama« je napovedal tudi generalni direktor podjetja Uber Travis Kalanick, ki bo podpiral vse svoje voznike, ki so zaradi Trumpove »nepravične priseljenske prepovedi« ostali ujeti zunaj ZDA.

Milijon podpisov proti uradnemu obisku

Tudi v Veliki Britaniji niso zadovoljni s Trumpovimi dejanji. Britanska premierka je na petkovem državniškem obisku v Beli hiši Trumpa povabila na uradni obisk, po izdaji odredbe pa so v državi začeli podpisovati peticijo, po kateri bi Britanci ta obisk radi preprečili. Peticijo je doslej podpisalo več kot milijon ljudi, številka pa narašča iz minute v minuto. »Donald Trump lahko pride na obisk v Veliko Britanijo kot ameriški predsednik, vendar ni nujno, da gre za državniški obisk, ker bi to bilo sramotno za kraljico,« je med drugim zapisano v peticiji. Vir blizu Downing Streeta je glede preklica povabila dejal, da bi bilo to »populistično dejanje«. Dodal je tudi, da je Trump vabilo že sprejel. Po napovedih naj bi poslanci v torek odločali, ali jo uvrstiti na parlamentarno razpravo, poroča BBC.

Severni sosedi Američanov pa so tistim, ki zaradi Trumpovega ukaza ne smejo več vstopiti v ZDA, ponudili začasno prebivališče. Kanada bo tako še naprej sledila imigracijski politiki, osnovani na »sočutju«, hkrati pa bo ščitila svoje državljane. »Pozdravljamo tiste, ki bežijo pred preganjanjem, terorjem in vojno.«