Novi ameriški predsednik Donald Trump se je v sobotnem daljšem telefonskem pogovoru z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom zavzel za izboljšanje meddržavnih odnosov, nemški kanclerki Angeli Merkel in francoskemu predsedniku Françoisu Hollandu pa zagotovil, da ostaja zavezan Natu, ki ga je označil za temelj čezatlantskih odnosov. Isti dan se je ločeno slišal še z japonskim in avstralskim premierjem Šinzom Abejem in Malcolmom Turnbullom, včeraj pa dvostransko izmenjavo mnenj nadaljeval z voditelji Savdske Arabije, Združenih arabskih emiratov in Južne Koreje. Poročila o vseh opravljenih pogovorih so uradniško skopa, Bela hiša in Kremelj sta omenjala »pomemben začetek« za boljše odnose oziroma bodočo »enakopravnost« ter »resnično koordinacijo« v obračunu z Islamsko državo. Iranski jedrski program in razmere v Ukrajini sta bili temi, ki se ju je Trump dotaknil tudi v pogovorih z Berlinom in Parizom, medtem ko je bila na zvezi s Tokiem in Seulom najbolj v ospredju Severna Koreja.
Poročil o neposrednem odzivu katerega od omenjenih voditeljev na petkovo Trumpovo prepoved vstopa vsem beguncem in državljanom več islamskih držav v ZDA v omenjenih pogovorih ni bilo. Ameriški predsednik je namreč prepovedal vstop beguncem iz Sirije za nedoločen čas, za 120 dni pa vsem beguncem ter za 90 dni državljanom Iraka, Irana, Sirije, Jemna, Sudana, Libije in Somalije. S tem je uresničil predvolilno napoved, da bo muslimanom prepovedal prihod v državo, dokler ne ugotovi, kaj se dogaja, obenem pa je uvedel versko segregacijo, saj bodo lahko iz muslimanskih držav v času prepovedi vstopa prihajali pripadniki krščanskih ločin.
Potlačena tradicija
»Danes po obrazu Kipa svobode tečejo solze, ker se tlači velika tradicija države priseljencev, ki sprejema priseljence, ki je obstajala vse od ustanovitve Amerike,« je sporočil vodja senatne manjšine demokrat Chuck Schumer, Združeni narodi pa so ZDA pozvali k nadaljevanju svoje dolge tradicije varovanja tistih, ki bežijo pred konflikti in pregoni. Francois Hollande se je na Trumpov ukrep odzval na srečanju voditeljev južnih članic EU v Lizboni, ko je udeležencem dejal, da so dolžni odgovoriti tudi na Trumpove napovedi protekcionističnih ukrepov ter njegove izjave o brexitu kot modelu za druge članice EU.
Iz Londona in Berlina so za zdaj sporočili, da ukrep obžalujejo in da bodo preučili, kako bo vplival na njihove državljane z dvojnim državljanstvom. V izvajanje odloka je že vključeno zvezno sodišče, ki je na pritožbo Ameriške zveze za državljanske svoboščine preprečilo deportacije več sto imetnikov veljavnih vizumov z ameriških letališč. Ministrstvo za domovinsko varnost je ob tem sporočilo, da prepoved vstopa kljub odločitvi sodišča še vedno velja, saj ima ameriška vlada pravico, da kadar koli razveljavi vizum, če je to pomembno za ohranitev nacionalne varnosti. de
