Niti ne omenjajte, tri ure in pol sem oni dan stal na primorki,« pove eden izmed tisočev voznikov, ki so minuli teden obtičali v tridesetinvečkilometrski koloni na avtocesti, sicer pa inštruktor varne vožnje Brane Küzmič. Tretji vozni pas bi lahko pripomogel k večji pretočnosti in manjšim zastojem ob nezgodah, a največ bi k temu pripomogel dvig vozniške kulture. »Slovenci nismo toliko slabi vozniki, kolikor smo nevzgojeni,« pravi Küzmič, »in v vožnji imamo kljub vsemu veliko več sreče kot nesreč.«
So izvirni greh, zaradi katerega nastajajo nesreče in posledično kolone, prekratke varnostne razdalje?Ja in ne. Seveda so varnostne razdalje eden od razlogov, drug, večji problem pa so tovornjakarji. Trikrat, štirikrat na teden poslušamo po radiu o naletu kamionov pri izvozu Slovenska Bistrica. Šel sem se prepričat, zakaj; ti tovornjakarji vozijo na razdalji dvajset ali trideset metrov, strnjeno drug za drugim, in niti ne pustijo, da bi vmes vozil osebni avto. Tam, kjer so na štajerski avtocesti klanci navzdol, resda peljejo po svojem pasu, po levi pa osebni avtomobili. Težava pa nastopi pri izvozu, tisti avtomobili, ki bi radi zapustili avtocesto, se težko vrinejo med te strnjene tovornjake. Ko končno najdejo luknjo, da vskočijo noter, tovornjak za njimi zavre, pa je nesreča tukaj. V Italiji, Avstriji, povsod drugod se tovornjakarji držijo varnostnih razdalj, samo pri nas ne.
Zakaj?Zato, ker tako vozijo 10, 15, 20 let in še niso bili kaznovani, ker jih nihče ne ustavi. Tako drug drugemu režejo zrak, pokurijo manj nafte in optimizirajo stroške. Večja prisotnost policistov bi prispevala k redu. Gre za psihološki učinek: ko se policist vozi po avtocesti s prižgano modro lučjo in ga drugi vozniki vidijo, ga pri 130 kilometrih na uro nihče ali marsikdo ne bo upal prehiteti. Če se to počne dve, tri leta, se učinek že pozna in se navade voznikov spremenijo.
A naša policija je za kaj takega kadrovsko in finančno podhranjena. Zdi se tudi banalno, da bi zgolj njihova prisotnost povečala varnost, navsezadnje so pravila in dogovori zato, da se jih držimo. Ne da jih ne kršimo le ob nadzoru.Drži, ampak, če prekrškarjev nihče ne nadzoruje, imamo situacijo, kot jo imamo. Očitno pri nas potrebujemo nadzor. Saj je tudi strogo prepovedano telefoniranje v avtu, pa trije od petih voznikov telefonirajo, koliko pa jih plača kazen? Poleg varnostne razdalje se 50 odstotkov nesreč zgodi zaradi telefona. Če voznik tipka ali govori, ima dvakrat daljši reakcijski čas.
Pravzaprav je telefoniranje med vožnjo enako, kot če bi imeli v krvi 0,8 promila alkohola. Med pisanjem SMS-sporočila voznik gleda na cesto štirikrat manj časa kot pri normalni vožnji, to pa poveča možnost za nesrečo za kar 23-krat. Na te podatke je opozorila tudi nedavna oglaševalska kampanja. Pa učinki takih preventivnih akcij?Drži se nas dan ali dva, ko smo pod vtisom, potem pa pozabimo.
Sami ste kritični tudi do avtošol.Mislim, da so avtošole izvirni greh. Tam mlade naučijo pomena prometnih znakov in traso izpitne vožnje. Izpit že naredijo, koliko pa imajo znanja? Ko prihajajo mladi k nam na tečaj varne vožnje, opažam veliko neizkušenosti in premalo praktičnega znanja, še volana ne znajo prav držati. Morda bi v avtošolah z mladimi moral delati tudi psiholog, saj zdaj dojemajo avto kot prevozno sredstvo od točke A do točke B, med vožnjo pa delajo vse tisto, za kar doma nimajo časa. Napišejo nekaj sporočil, opravijo nekaj klicev. Ne zavedajo se, da vožnja zahteva koncentracijo.
Bi obnovitveni tečaji varne vožnje prispevali k bolj pretočni vožnji, manj nesrečam...?Vsekakor. Če ne zaradi drugega, zaradi novih tehnologij v avtomobilih. Elektronika, ki je danes v avtih, drastično vpliva na tehniko vožnje. S tem se vozniki seznanijo na poligonih. Sploh za starejše voznike, ki so izpit opravljali, ko še ni bilo servovolana, bi bilo smiselno uvesti obvezne obnovitvene tečaje, da spoznajo, kaj imajo v avtih, in da se naučijo ob vsej tej tehniki pravilno reagirati. Nesreče se dogajajo tudi zato, ker starejši napačno reagirajo.
