Ste se že kdaj vozili v koloni in se spraševali, zakaj je nastala, nato pa niste naleteli na nič, kar bi jo pojasnilo? Ne, rešilci, policija in cestni vzdrževalci niso tako hitri, da bi prizorišče prometne nesreče v tako kratkem času povsem očistili, čeprav je njihovo delo pogosto odlično. Razlog za fantomske zastoje so največkrat majhne in hipne napake v koordinaciji med vozniki, ki s časom in gostostjo prometa puščajo vse večje posledice na njegovi pretočnosti.
Youtube kanal CGP Grey nastanek fantomskih zastojev pojasni z enostavnim primerom križišča, ki ga nato razširi na ostale prometne scenarije. Semaforji so namreč lahko sinhronizirani tako, da vsem avtomobilom, ki se nahajajo med enim in drugim semaforjem, omogočijo prečkati križišče, a do tega pogosto ne pride zaradi človeških napak. Med razlogi, da interval zamudimo, navajajo nekoordinirano pospeševanje voznikov. Namesto da bi vsi pospešili hkrati, pospešimo en za drugim, tisti proti koncu kolone pa posledično znova naletijo na rdečo luč. Ko se pojavi zastoj na enem semaforju, se ta zaradi povezanosti prometa pogosto razširi tudi na druge. Seveda takšne koordinacije, ki bi omogočala sočasno speljevanje vseh voznikov, ljudje nismo sposobni, se pa princip lahko prevede na primer vožnje na avtocesti.
Avtoceste s fantomskimi križišči
Slednje nimajo križišč ravno zato, da bi preprečevala zgoraj opisane scenarije. Kljub temu do teh prihaja, tudi ko ni prometnih nesreč. Gre namreč za pojav fantomskih križišč, ki tudi na cestah brez križišča poustvarijo njihov učinek. Kot primer dogodka, ki na avtocesti ustvari fantomsko križišče, navaja hitro menjavanje pasu, ki ostale voznike preseneti in jih prisili v prekomerno zaviranje. Kljub temu pa so najbolj pogost vzrok za nastanek fantomskih zastojev premajhne varnostne razdalje. Tako prehitro menjavanje pasu kot premajhna varnostna razdalja namreč privedeta do prekomernega zaviranja, ki se ob premajhni varnostni razdalji drugih voznikov kot kača prične širiti po cesti nazaj, dokler ne povzroči zastoja.
Avtonomna vozila so morda res odgovor na zastoje, a porajajo številne druge pomisleke
Prva polovica posnetka z zgovornimi animacijami predstavi pomembnost varnostne razdalje, ki pri ljudeh kompenzira slabše sposobnosti koordinacije. V drugi polovici pa se posnetek prelevi v zagovor in že skoraj oglas za povsem avtonomne avtomobile. Tudi ob koncu posnetka predstavi knjigo o predsedniku podjetja Tesla Elonu Musku, ki je eden glavnih promotorjev avtonomnih vozil. Sicer ne oporekamo temu, da bi pravilno deloujoči avtonomni avtomobili res premogli toliko koordinacije, da bi odpravili številne prometne zastoje, a kljub temu velja izpostaviti, da industrija še ni uspela rešiti nekaj ključnih vprašanj.
Med perečimi vprašanji, ki jih je nujno rešiti, ne gre zanemariti vprašanja odgovornosti v primeru prometnih nesreč. Podjetja sicer pravijo, da so pripravljena prevzeti breme nase, a to odpira drugo vprašanje. Algoritmi, ki bodo prevzeli naše krmilo, ne delujejo naključno, temveč vselej v skladu z nekim navodilom. Tako se moramo vprašati, kako naj se v primeru neizbežne prometne nesreče odloči algoritem? Naj reči voznika, sovoznika, potnike na zadnjih sedežih, naj reši otroka, ki je ob cesti, naj reši premožno osebo, ki je izredno drago zavarovana, naj reši kovino dragih avtomobilov … Gre za star filozofski problem, ki nima rešitve, temveč le pokaže, katere vrednote imaš.
