Janez Hudej, predstavnik gibanja Še vedno vozim-vendar ne hodim in predsednik društva paraplegikov JZ Štajerske, je pojasnil, da so gibanje ustanovili pred več kot štirimi leti z željo, da dvignejo zavest posameznikov, predvsem mladih, o varnosti v cestnem prometu. »Naša vizija je spodbujanje vrednote varne vožnje in zavzemamo se za to, da jutri na naših cestah ne bi bilo več prometnih nesreč, da ne bi bilo več žrtev, da ne bi bilo več hudo telesno poškodovanih,« je še izpostavil.
Njihovo poslanstvo je neformalno izobraževanje, kjer lahko mladi iz pripovedi, iz izkušenj ponesrečencev spoznajo pomen upoštevanja prometnih predpisov. »Želimo povečati vedenje o posledicah prometnih nesreč. Do leta 2015 bi radi dosegli, da bi zgodbe ponesrečencev v prometnih nesrečah slišalo 17.000 mladostnikov, to je cela generacija mladih, starih od 15 do 22 let,« pravi Hudej. Po njihovem mnenju je to najbolj rizična skupina mladih, saj se samostojno začnejo vključevati v promet, hkrati pa je povprečna starost poškodovancev v prometni nesreči 22 let.
Zgodbam ponesrečencev v prometnih nesrečah je prisluhnilo že več kot 19.000 mladih
Člani gibanja Še vedno vozim – vendar ne hodim so predstavili novo medijsko kampanjo z naslovom Ker takrat nisem rekel/rekla ničesar, bom sedaj povedal/a vse. Kot je povedal Hudej, so se za to kampanjo odločili zato, ker je od osamosvojitve na slovenskih cestah življenje izgubilo že več kot 6700 ljudi. Nekajkrat toliko pa je bilo poškodovanih v prometnih nesrečah. »V letih delovanja našega gibanja smo izobrazili že preko 19.000 mladih, ki so prisluhnili našim zgodbam. S predavanji želimo spreminjati srca mladih in ustvarjati vrednoto varne vožnje.
»Trudimo se, da z našimi zgodbami, ki so sicer tragične, delujemo motivacijsko,« še poudarja. S to akcijo, ki bo trajala tri mesece, bi radi tudi dobili prepotrebna sredstva, da bodo lahko njihov program in poslanstvo nadaljevali, saj je odziv šol neverjeten. David Razboršek, član gibanja, je prepričan, da se stvari obračajo na bolje in da se kultura obnašanja v prometu spreminja: »Želimo, da bo okolica mladih mladega, ki je bil v preteklosti 'frajer', ker je v prometu počel določene stvari, ki so rizične, avtomatsko izločila oziroma ga bo opozorila na to.«
Nikoli ni razmišljal o tem, da se mu lahko kaj zgodi
36-letni Borut Pervanja, eden od štirinajstih predavateljev in član gibanja, je dijakom Srednje poklicne in strokovne šole v Ljubljani predstavil svojo zgodbo. Borut je na vozičku že 17 let, nesreča se mu je zgodila pri 19-ih, ko je kot vsak mlad fant rad hodil v hribe, lovil punce, hodil na zabave in kaj spil. Pravi, da pred tem nikoli ni razmišljal o tem, da se mu lahko kaj zgodi. Nikoli ni razmišljal o tem, da lahko povzroči prometno nesrečo.
Nekega večera se je vračal domov z zabave, na kateri je pil alkohol. Ni bil privezan z varnostnim pasom in vozil z neprilagojeno hitrostjo, približno 200 metrov pred domov pa je zletel s ceste. »Nesreče se ne spominjam, spominjam pa se naslednjega jutra, ko sem se zbudil. To je bil res grozen občutek in ga ne privoščim nikomur. Nisem čutil telesa, premikal sem lahko samo glavo. V tistem trenutku mi je bilo jasno, da gre za hudo poškodbo. Postal sem tetraplegik, imel pa sem srečo, da so moje roke ostale dokaj nepoškodovane.«
Življenje se je obrnilo na glavo
Borutu se je življenje čez noč obrnilo na glavo in kot pravi, se je njegova družina s tem še težje sprijaznila kot on sam. Šok je bil tudi za znance in prijatelje, saj se je potrebno se je navaditi na drugačen način življenja. Sam se je kar hitro sprijaznil s tem, da ne bo več hodil. Po rehabilitaciji v Soči se je začel veliko ukvarjati s športom, veliko sem začel delati na sebi, tako psihično kot fizično. »Sem član društva paraplegikov, kjer skrbim za administrativna dela, skrbim tudi za naše socialno šibke člane in ta občutek, da lahko nekomu pomagam, mi daje energijo in motivacijo za naprej,« je še povedal Borut, ki se ukvarja tudi z atletiko, s trobojem, in ima šestletnega sina, ki je prav tako odlična motivacija za naprej, saj si po nesreči ni predstavljal, da bo kdaj lahko imel otroke.
Vesel oziroma ponosen je, da lahko svojo izkušnjo deli z mladimi, da vpliva na mlade in da jih ozavešča o pomenu varne vožnje. »Ko sem sam začenjal svojo pot v cestnem prometu nisem imel možnosti slišati takih zgodb poškodovancev in ravno zato sem vesel, da svojo zgodbo lahko delim naprej, da mladi mogoče zaradi tega ne bodo naredili take napake, kot sem jo sam,« še pravi in poudarja, da so odzivi mladih slušateljev so zelo pozitivni in da se stvari počasi obračajo na bolje.
