Populistični desničarski otoški Donaldi Trumpi, posebno brexitski trije mušketirji Johnson-Gove-Farage, so dovolj Angležev, posebno starejših, nostalgičnih po imperiju, prepričali, da se bosta v »neodvisni« Britaniji cedila med in mleko, čeprav nimajo nobenega načrta za Britanijo zunaj EU.
Tudi laži in pravljice bi bile premalo. Brexitski tabor je bil veliko bolj zagrizen in glasen, ker ga je v veliki meri gnal angleški nacionalizem. Zato prvi Poljaki na londonskih ulicah že slišijo pozive, naj gredo domov.
Brexitski tabor trdi, da je na referendumu zmagala demokracija. Res? Britanija naj bi zapustila EU, čeprav naj bi si to želelo samo 3,9 odstotka ljudi več? In čeprav je večina v dveh njenih delih, Škotski in Severni Irski, in v Londonu s prepričljivo večino glasovala za to, da ostane v EU? In čeprav je za to, da ostanejo, glasovalo tudi tri četrt mladih (od 18 do 24 let), ki imajo brexit za izdajstvo mladih, in 56 odstotkov starih od 24 do 49 let? In čeprav je peticijo za ponovitev referenduma v samo dveh dnevih podpisalo že več kot 3.250.000 razočaranih, žalostnih in jeznih Otočanov? Vsako minuto je tri tisoč novih. Jih lahko politiki ignorirajo?
Brexit je odločitev, ki jo je neznatna večina Britancev sprejela na referendumu, razpisanem zaradi nepravih razlogov (razprtij o EU v konservativni stranki).
Sprejeta je bila zaradi nepravih razlogov (laži, ekonomskih pravljic, angleškega nacionalizma, obtoževanja EU za vse domače križe in težave, tudi varčevalno politiko in groteskno neenakost v družbi, neprave priložnosti za maščevanje elitam in politikom), ki so jo nepravi Otočani (starejši, ki ne bodo večji del življenja preživeli z njenimi posledicami) sprejeli v nepravem trenutku EU (ko je ta v težavah). Zagrizenih evroskeptikov in evrofobov niso zanimale posledice brexita.
Milijoni Angležev v srednji in severni Angliji, ki jim gre slabo, niso glasovali proti EU, ko so glasovali za brexit, ampak proti družbeni ureditvi, podrejeni neoliberalizmu, in njeni sveti kravi trgu, v kateri životarijo že tri desetletja. Najboljši dokaz za to je drugo najpogostejše zapisano vprašanje na googlu v Britaniji dan po referendumu: »Kaj je EU?«
Posledice brexita bodo številne. Ena je pomanjšanje Britanije. Škotska bo »odšla« v EU. Severna Irska verjetno v republiko Irsko. Druga bodo veliko svobodnejše roke vladajočih elit in brexitsko veliko bolj desna konservativna vlada, ki prihaja oktobra. Ta bo takoj, ko bo lahko, začela omejevati socialne in delavske pravice, ki jih EU zagotavlja vsem državljanom. Medtem ko jih bo EU, če želi preživeti, morala povečati z oddaljevanjem od neoliberalnega globalizacijskega modela, in začeti brisati prah s socialnih idealov združene Evrope.
