Po večinski podpori Otočanov ločitvi od Evropske unije so iz Bruslja hitro začeli prihajati pozivi Londonu, naj dokumente za razvezo vloži čim prej. Najbolj jasni so bili v evropskem parlamentu, kjer sta skupaj stopili največji politični skupini, Ljudska stranka in socialisti, zraven pa še liberalci in Zeleni. Spisali so resolucijo, ki naj bi jo parlament potrdil jutri na izredni seji, v njej pa britansko vlado pozivajo k takojšnjemu začetku izstopnega procesa, ki ga lahko sproži le London. Podobno so dejali tudi predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker ter zunanji ministri šestih ustanovnih članic EU, Francije, Nemčije, Italije in držav Beneluksa, ki so se v soboto dobili na nujnem srečanju.
V izjavah in nastopih je čutiti prizadetost in jezo zaradi britanske odločitve, ki je še posebej prisotna med predstavniki evropskih institucij. Obenem so izjave ostre zaradi bojazni, da bi ravnanje z Britanci v rokavicah še bolj spodbudilo podobne referendume v drugih državah članicah.
Tusk in Merklova bolj umirjena
Pozivi k hitremu začetku pogajanj o izstopu so tudi odgovor britanskemu premierju Davidu Cameronu, ki je v petek dejal, da procesa ne bodo sprožili takoj. Ker je uspeh brexita njegov veliki poraz, bo odstopil s položaja, a naslednika naj bi konservativci izvolili šele oktobra in ta naj bi potem vodil pogajanja z EU o izstopu. Mnogi evropski voditelji menijo, da je to mnogo prepozno, nekateri so Camerona pozivali, naj postopek sproži že kar jutri, ko se v Bruslju začenja zasedanje voditeljev držav članic. Predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz je za včerajšnji Bild am Sonntag dejal, da taktično zavlačevanje z izstopom iz EU koristi le britanskim konservativcem, vsem drugim pa škoduje, napoved Camerona pa je označil za škandalozno.
Med tistimi, ki so izbrali nekoliko bolj umirjene tone, sta predsednik evropskega sveta Donald Tusk in nemška kanclerka Angela Merkel, ki noče podpihovati hitro naraščajoče nastrojenosti proti Britancem. Dejala je, da se proces ne more vleči v nedogled, da pa se ne mudi in da mora London najprej predstaviti načrt izstopa. Dokler se proces ne začne, »je Velika Britanija polnopravna članica EU z vsemi pravicami in dolžnostmi«, je dejala.
A vsi ne čutijo enako. Evropski parlament denimo izpostavlja, da Velika Britanija zaradi nastalega položaja ne more predsedovati Evropski uniji v drugi polovici prihodnjega leta, za kar je na vrsti po vnaprej določeni rotaciji.
Evroskeptiki dobili krila
Pričakovano je britanska podpora brexitu dala krila evroskeptikom po vsej celini. Voditeljica francoske Nacionalne fronte Marine Le Pen je zahtevala podoben referendum o izstopu. »Zdaj je čas za Francijo,« je dejala ob čestitkah britanskemu taboru brexit. Podobno je na Nizozemskem napovedal vodja desničarskih nacionalistov Geert Wilders. Na Švedskem desničarski Švedski demokrati govorijo o swexitu, čestitke brexitu in zavzemanje za referendume prihajajo iz desnih krogov v Grčiji, na Danskem, Slovaškem, v Nemčiji in drugje.
Veliko odzivov na brexit je tudi zunaj EU. Ameriški predsednik Barack Obama je dejal, da spoštuje odločitev Velike Britanije in da bo imela ta še naprej posebne odnose z ZDA. A brexit je tudi njegov mali osebni poraz, saj je spomladi prišel v Veliko Britanijo spodbujat Otočane, naj ostanejo v EU. Zunanji minister John Kerry bo danes že na pogovorih v Bruslju in Londonu – obe postaji je naknadno dodal prej načrtovanemu obisku v Rimu.
V Rusiji je tiskovni predstavnik predsednika Putina Dmitrij Peskov zavrnil ugibanja, da je Rusija naklonjena brexitu, rekoč, da si Moskva želi gospodarsko stabilnost. Se pa v Rusiji porajajo tudi ocene, da brexit morda pomeni lažjo pot k ukinitvi sankcij EU, saj je bil London eden njihovih najglasnejših zagovornikov.
Gotov pa brexit ni dobrodošel Pekingu, ki ogromno trguje z EU in ki je lani zelo okrepil gospodarske in siceršnje odnose z Veliko Britanijo. Zato je bržkone tudi računal na pomoč Londona, ko se bo letos odločalo o tem, ali naj EU Kitajski podeli status tržnega gospodarstva, kar bi odpravilo mnoge trgovinske ovire.
