»Bolje je v hiši bit', kot na cesti umazan in ulit,« je prepeval prostovoljec Mišo pred slovesnim odprtjem zavetišča za brezdomce v Novi Gorici. Prostore so dobili v nekdanjem samskem domu ajdovskega Primorja, ki ga je novogoriška občina odkupila in preuredila v Skupnostni center. Deset postelj, kolikor so jih januarja postavili v pritličje centra, ne zadošča več. Danes v njem prebiva 12 brezdomcev, ki so pridobitve veseli. Sprejeli so jih tudi okoliški prebivalci in spoznali, da zavetišče s seboj ni prineslo težav. Zavetišče vodi društvo Šent, odprto je samo ponoči, v poletnem času med 20. uro zvečer in 8. uro zjutraj. V njem si lahko uporabniki operejo oblačila in pripravijo večerjo ter zajtrk.
Nočno zavetišče naj ne bo drugi dom
Ena prvih stanovalk, ki že od januarja noči preživlja v zavetišču, je Urša Gaja. »Zvečer si pripravimo hrano, nato se nekateri umivamo, nekateri se ne ravno vsak dan,« se posmeje, medtem ko pripoveduje o življenju v zavetišču. Sledijo družabne igre in gledanje televizije, ki se je marsikdo po dolgih letih na cesti zelo razveseli. »Probleme rešujemo sproti, nismo brez njih, včasih imamo velike probleme, a jih tudi hitro rešimo,« pripoveduje in dodaja, da so v zavetišču zelo pisana druščina. Od starih do mladih, narodnostno mešani, od dolgotrajno brezdomnih do tistih, ki so se na cesti znašli pravkar. V svoji nočni sobi ima veliko stvari. Njena soseda sta skromnejša in tudi brez lastne brisače. Urša sicer nima namena več dolgo ostati v zavetišču, razmišlja celo o socialnem podjetništvu in organizaciji delavnic za brezdomce, kako si pomagati s samooskrbo in preživeti s stvarmi, ki jih drugi zavržejo. Tudi sicer pravi, da zavetišča nikoli niso želeli naslavljati z nazivom drugi dom, ker to ni. »Bil naj bi le prehodna stopnička, nekakšna pomoč za naprej,« pravi.
S tem se strinja tudi vodja zavetišča Vesna Lipušček iz združenja Šent. »Pri nas lahko prespi vsakdo z osebnim dokumentom. Zvečer se z njim pogovorimo, ga spoznamo. Čez dan pa imamo z njim tudi strokovne pogovore, poskušamo spremeniti njegovo situacijo. Naš cilj je, da bi program širili tudi v različne zaposlitvene delavnice oziroma da bi lahko tem posameznikom ponudili konkretne izhode iz njihovih situacij,« pojasni Lipuščkova. V zavetišču delujeta dve strokovni sodelavki in sodelavec, ki v zavetišču pomaga pri nočnem delu.
Na Goriškem 80 brezdomcev
»Proračunska postavka sociale je ena redkih postavk v našem proračunu, ki se ne niža. To pomeni, da nam je mar. V naslednji fazi bi radi postavili še razdelilnico hrane in v zgornjem nadstropju uredili dodatne prostore za brezdomne,« je odprtje pospremil župan Matej Arčon. Na Goriškem je po oceni Mateja Vončine iz centra za socialno delo okrog 80 brezdomcev, kar pa ne pomeni, da so vsi tudi dejansko brez strehe nad glavo. »Kar nekaj jih biva v samskih domovih, nekaj jih je v domovih upokojencev, nekaj žal tudi na cesti,« pojasnjuje Vončina. V zadnjem času na centru opažajo porast skritega brezdomstva, ko se posamezniki zgolj selijo iz stanovanja v stanovanje, in porast problema deložacij.
