Le nekaj ur je minilo od sobotne objave novice, da je 79-letni konservativni ameriški vrhovni sodnik Antonin Scalia umrl med spanjem na svojem domu v Teksasu, že se je v Washingtonu vnela velika politična bitka glede imenovanja njegovega naslednika. Vložki so za demokrate oziroma republikance res veliki, saj bi se utegnilo dosedanje razmerje med konservativnimi in liberalnimi sodniki nagniti v prid slednjih.
Je enajst mesecev veliko ali malo?
Od devetih vrhovnih sodnikov so štirje liberalnejši, štirje pa konservativnejši. Deveti sodnik Anthony Kennedy je pogosto jeziček na tehtnici. Vrhovno sodišče je tako v številnih zelo odmevnih primerih razsojalo s petimi glasovi proti štirim, odvisno od Kennedyja, nazadnje lani o pravici istospolnih parov do poroke.
Deveterica z dosmrtnim mandatom ima pomembno vlogo – pripada ji zadnja beseda pri razlagi ameriške ustave in skladnosti zakonov z njo, zato lahko pri ključnih družbenih in političnih dilemah, ki končajo pred sodiščem, usmeri državo v to ali ono smer. To dokazujejo razsodbe, ki se tičejo umetne prekinitve nosečnosti, smrtne kazni, svobode govora, rasne segregacije in tako naprej. Leta 2000 je razsodba sodišča posredno pomenila, da je predsednik države postal George W. Bush. Sprejeta je bila s 5:4...
Pravico imenovanja novega sodnika ima predsednik države, ki običajno izbere nekoga podobnih nazorov. Potrditi ga mora senat. Republikanci se seveda bojijo, da bo Barack Obama izbral tako, da bo tehtnico nagnil na stran liberalnejših sodnikov. Zaradi tega se je takoj po smrti Scalie, enega najkonservativnejših sodnikov, v Washingtonu odprla nova politična fronta, morda največja v zadnjem letu Obamovega predsedovanja. Republikanci so zahtevali, da se izbiro Scaliovega naslednika prepusti prihodnjemu predsedniku, ki bo položaj prevzel januarja in za katerega seveda upajo, da bo iz njihovih vrst. Pravijo, da se v zadnjih osemdesetih letih še ni zgodilo, da bi vrhovnega sodnika imenoval predsednik, ki se mu mandat izteka. Demokrati na drugi strani pravijo, da ima Obama vso pristojnost za imenovanje in da ima še enajst mesecev mandata, najdaljši proces potrjevanja vrhovnega sodnika doslej pa je trajal 124 dni.
Bitka bo potekala v senatu
Obama pravi, da bo imenoval kandidata. Malo verjetno pa je, da bo našel kandidata, ki bi v zastrupljenem političnem ozračju Washingtona dobil široko podporo obeh strank. Vprašanje torej je, kaj bodo storili republikanci, ki imajo v senatu večino in lahko ustavijo imenovanje. Vodja republikanske večine v senatu Mitch McConnell je že dejal, da imenovanja ne bi smelo biti in da ga bo verjetno poskusil ustaviti. Navsezadnje bi v nasprotnem primeru še okrepil jezo tistih volilcev, ki nezadovoljstvo z vrhom stranke izkazujejo na volitvah predsedniškega kandidata s podporo poslovnežu Donaldu Trumpu in ljubitelju gibanja čajank senatorju Tedu Cruzu. Ne prvi ne drugi nista po volji vrha stranke. Tudi vsi republikanski predsedniški kandidati so pozvali Obamo, naj ne imenuje Scaliovega naslednika (oba demokrata sta storila nasprotno), pri čemer se je le guvernerju Ohia Johnu Kasichu zdelo nekoliko neokusno, da se je vprašanje spolitiziralo »že dve minuti po Scaliovi smrti«.
Vrhovno sodišče sicer lahko dela, dokler ima vsaj šest sodnikov. V preteklosti so z večjimi primeri počakali, dokler ni bil izpraznjeni sedež zapolnjen. Vrhovni sodniki imajo dosmrtni mandat in jih ni mogoče zamenjati, lahko pa odstopijo.
