Še v petek je ameriška levica slavila 78-letnega Anthonyja Kennedyja, ker je kot najbolj sredinski od devetih članov ameriškega vrhovnega sodišča, ki ima vlogo ustavnega sodišča, podprl istospolne poroke in s tem omogočil zmago nad štirimi konservativnimi vrhovnimi sodniki. Toda že v ponedeljek je isti sodnik proti štirim liberalnim kolegom, ki so idejno blizu demokratski stranki, podprl štiri konservativne vrhovne sodnike, ki so odobrili sedanje izvajanje smrtne kazni v ZDA, ki jo sicer izvajajo v 31 od 51 zveznih držav.
Ameriško vrhovno sodišče je menilo, da so dosedanje usmrtitve z injekcijami v skladu z ustavo, čeprav je šlo več obsojenih na smrt skozi dolgo in bolečo agonijo, ker so farmacevtsko premalo izobraženi rablji slabo pripravili smrtonosni koktajl, ki tako ni imel ustreznega učinka. Ker je bila odločitev ustavnih sodnikov pet proti štiri, je o tem vprašanju, ki vznemirja milijone Američanov, odločil Anthony Kennedy.
»Moje telo gori!«
Na vrhovno sodišče so se lani obrnili štirje obsojenci na smrt iz Oklahome, ker so dvomili o učinkovitosti midazolama, ki naj bi uspaval obsojenega na smrt, preden bi začela delovati smrtonosna učinkovina. Za dokaz so tožniki navedli znani primer iz lanskega leta: 45-minutno agonijo Claytona Locketta iz Oklahome, ki je po prejetju smrtonosne injekcije prišel k zavesti in začel govoriti. Sedativ ni bil dovolj učinkovit, da bi preprečil strašne bolečine. V nasprotju z 8. amandmajem ameriške ustave je, da je obsojeni, ki je tako pri zavesti občutil delovanje učinkovin za ohromitev srca, izjemno hudo trpel.
Vendar sodišče trem obsojenim na smrt, ki so se v tožbi sklicevali na ta amandma, ni dalo prav in tudi ni upoštevalo mnenja strokovnjakov, ki trdijo, da midazolam ne zagotavlja popolnega uspavanja. Samo še trije in ne več štirje obsojenci na smrt zato, ker so enega od četverice januarja že usmrtili. Gre za Charlesa Warnerja, čigar zadnje besede so bile: »Moje telo gori!« Morda je tudi zato v manjšinskem mnenju 61-letna Sonia Sotomayor, ena od štirih liberalnih članov vrhovnega sodišča, primerjala usmrtitev z injekcijo s sežigom na grmadi.
Kljub vsemu po sodbi konservativnih sodnikov tožniki niso dokazali »substancialnega tveganja, da bi obsojeni trpel«. Poleg tega sodišče trdi, da niso »predstavili alternative«. Sicer lahko po mnenju 65-letnega Samuela Alita, ki je napisal sodbo, obsojeni na smrt z odvetnikom »določi, katera razpoložljiva metoda izvrševanja smrtne kazni« je najprimernejša. Skratka, obsojeni naj bi sam našel učinkovine, ki naj bi mu omogočile najmanj bolečo smrt.
Je mogoča usmrtitev brez trpljenja?
Administracija Baracka Obame se v polemiko o primernosti smrtne kazni z injekcijo ne vmešava in vsaki zvezni državi dovoljuje, da o tem sama odloča. Na skrivaj pa podpira »strategijo pomanjkanja učinkovin«. Evropa namreč od leta 2010 v ZDA noče prodajati barbituratov, ki jih uporabljajo z drugimi učinkovinami v injekcijah za usmrtitev. V marsikateri zvezni državi so imeli zato v zadnjih letih težave pri izvrševanju smrtne kazni. Kot nadomestek za barbiturate pa zdaj uporabljajo tudi sporni midazolam.
Konservativni ustavni sodniki so v ponedeljkovi sodbi tudi menili, da so nasprotniki smrtne kazni, ki preprečujejo dostop do zanesljivih učinkovin, odgovorni za grozljivo umiranje nekaterih na smrt obsojenih. Alito (ki ga je za člana vrhovnega sodišča imenoval George W. Bush) jim tako očita, da si na vse mogoče načine »prizadevajo, da bi zveznim državam preprečili nakup učinkovin, s katerimi bi smrtno kazen izvedli z malo ali celo brez trpljenja«. Sicer so nekatere zvezne države v zadnjem času našle dobavitelje v malih farmacevtskih podjetjih, ki pa jih nikakor nočejo razkriti.
Podobno kot Sotomayorjeva, ki jo je imenoval Obama in je prva ustavna sodnica latinskoameriškega rodu, tudi njen 76-letni liberalni kolega Stephen Breyer meni, da bo treba prihodnjič na sodišču preveriti, ali je sama smrtna kazen, ki v vsakem primeru na smrt obsojenemu prinaša veliko trpljenja, vsaj psihičnega, skladna z 8. amandmajem ustave. Enako se je vprašala 82-letna Ruth Ginsburg (tudi njo je, tako kot Breyerja, v vrhovno sodišče imenoval Bill Clinton). 79-letni konservativec Antonin Scalia pa je odvrnil: »V nasprotju z gejevsko poroko je smrtna kazen odobrena z ustavo.« Tako ni mogel pozabiti, da so liberalci v petek s pomočjo sredinskega Kennedyja odobrili istospolne poroke. (Tako Scalio kot Kennedyja je imenoval zdaj že pokojni Ronald Reagan.)
