Razmerje moči na vrhovnem sodišču je namreč pet proti štiri v korist konservativni struji. Podpornikom reforme nekaj upanja vzbujajo vprašanja konservativnega Anthonyja Kennedyja, sicer tradicionalnega jezička na tehtnici ter predsednika vrhovnega sodišča Johna Robertsa.

Pripravljeni na odločitev

Samuel Alito in Antonin Scalia nista skrivala nasprotovanja zakonu, temnopolti Clarence Thomas pa je bil kot vedno tiho, ampak nihče ne dvomi, da bo proti zakonu, ker so proti republikanci. Prav tako nihče ne dvomi, da bo liberalna četverica Stephen Breyer, Ruth Bader Ginsburg, Elena Kagan in Sonia Sotomayor junija, ko bo sodišče objavilo svojo odločitev, izrazila podporo zakonu.

Liberalni sodniki so se celo zelo trudili, da pomagajo glavnemu odvetniku države Donaldu Verrilliju, ki je deloval malce zmedeno in se je krepko potil pod težo vprašanj Scalie in Alita. Sodišče je v ponedeljek poslušalo argumente o tem, ali je sploh že pristojno za odločanje o zakonu glede na to, da najbolj sporno določilo, ki ljudem nalaga obvezno zavarovanje, še ni stopilo v veljavo. Glede na njihova vprašanja ni bilo dvoma, da so pripravljeni na odločitev.

V torek pa je potekala debata okrog določila, da bodo Američani, ki se do leta 2014 ne bodo zavarovali, plačali kazen v obliki višjih davkov. Alita in Scalio je zanimalo, kako lahko vlada nekomu ukaže, da kupi določen izdelek, ki ga ne mara ali ne potrebuje. Potemtakem bi lahko ukazala tudi nakup brokolija ali pogrebnega zavarovanja.

Zdravstvo bodo enkrat v življenju potrebovali vsi

Vladni argument je, da lahko ukaže zavarovanje glede na ustavno pooblastilo za regulacijo trgovine med zveznimi državami. Verrilli se ni prav znašel in reševala ga je Ginsburgova, ki je spomnila, da kongres oziroma vlada regulira zvezni pokojninski sistem, v katerega morajo vsi plačevati, čeprav od tega ne bodo imeli koristi vse do upokojitve.

Argument zagovornikov reforme je v tem, da so tudi ljudje brez zavarovanja del sistema in s tem, ko vanj ne plačujejo, povišujejo stroške za vse ostale. To je priznal tudi Kennedy, čeprav je izražal skrb, da določilo korenito spreminja odnos med državo in državljani.

Tudi Roberts je dovolil, da je morda zdravstveno zavarovanje le nekaj drugega, kot na primer avtomobilsko zavarovanje ali brokoli, ker vsi ne vozijo avtomobilov ali jedo zelenjave, zdravstvo bodo pa enkrat v življenju vsi potrebovali.

Zagovornik 26 zveznih držav, ki so proti zakonu, nekdanji glavni odvetnik države Paul Clement je vztrajal, da vlada nima pravice siliti mladih v kupovanje izdelka, ki ga ne želijo. Zagovornik poslovnega združenja, ki prav tako toži zakon, Michael Carvin pa je povedal tudi, da vlada nima nobenega ustavnega pooblastila, niti da ukaže obvezno cepljenje v primeru nevarnosti hude epidemije.

Lahko reforma preživi brez obveznega zavarovanja?

Določilo o obveznem zavarovanju je po trditvah vlade za zakon ključnega pomena. Brez novih prilivov za premije od okrog 30 milijonov ljudi ne bo denarja za druga določila, kot je na primer to, da je zavarovalnicam prepovedano zavračanje bolnih oziroma zaračunavanje oderuških premij osebam, ki bodo potrebovale več zdravljenja.

Sodišče bo argumente o tem, ali lahko reforma preživi brez obveznega zavarovanja, odločalo danes, ko bodo na sporedu tudi argumenti okrog tožbe proti širitvi programa zdravstvenega zavarovanja za reveže medicaid. Vlada zastopa stališče, da bo brez prisilnega zavarovanja padla celotna reforma.

Ameriški komentatorji sicer menijo, da lahko reforma preživi, vendar pa bodo stroški za zavarovanje skokovito porasli. S tem pa bi se krog sklenil in Obamova reforma bi bila nazaj na začetku. Osnovni namen reforme je bil znižanje stroškov najbolj potratnega sistema na svetu. Zaradi popuščanja Bele hiše se to ni zgodilo in reforma med Američani ni priljubljena.

Anketa CNN ugotavlja sicer, da si večina želi sprememb, ne pa popolne odprave reforme. Obveznemu zavarovanju nasprotuje 51 odstotkov Američanov, podpira pa ga 47 odstotkov. Pred vrhovnim sodiščem te dni potekajo demonstracije, vendar z izjemno majhno udeležbo glede na pomen razprave pred sodiščem. Le nekaj sto podpornikov in nasprotnikov reforme skuša pokazati, da jim ni vseeno.