A ne velja nekaj podobnega tudi za grižljaj svežega jabolka? Pri domnevnih uporabnikih nelegalnih pripravkov za nameček v medu, namenjenem za trg, niso našli nobenih sledi nedovoljenih sredstev. Le v četrtini analiziranih vzorcev so odkrili ostanke amitraza, ki ga vsebujejo tudi uradno registrirana zdravila za varojo, in še to pod dovoljeno mejo za med. Z dobro čebelarsko prakso se lahko tudi tem minimalnim ostankom skoraj povsem izognemo.
Treba je tudi poudariti, da so ti rezultati vzorčenja medu bistveno boljši kot pri povprečnem živilu iz programa nadzora ostankov pesticidov. Iz poročila uprave za varno hrano za leto 2014 je razvidno, da so v okoli 40 odstotkov živil ostanki pesticidov – na srečo je le 0,3 odstotka vzorcev nad dovoljeno mejo – pa zaradi tega ni nobene panike med potrošniki. Na podlagi analiziranih vzorcev medu, odvzetih pri čebelarjih, ki so domnevno uporabljali neregistrirane pripravke Marka Debevca, bi glede na rezultate analiz lahko rekli, da je ta med vsekakor bolj varen kot povprečno vsa druga živila na našem trgu.
Ljudje so zaradi afere Debevec zbegani. Ne vedo, čigav med je neoporečen. Kako naj nekdo, ki živi v večjem mestu, najde zaupanja vrednega čebelarja, če ne pozna nobenega?Kadar je popolno nezaupanje, je najbolje, da damo zadrgo čez usta in nehamo jesti ali pa se preselimo v džunglo in začnemo tam jesti. Druge možnosti skoraj ni. Toda za takšen način življenja je na Zemlji premalo prostora, zato imamo institucije, ki skrbijo, da ne bi v telo vnašali prekomernih ostankov raznih kemičnih snovi. Konec koncev je enourni sprehod po mestu v takšni megli, kot jo imamo te dni, za človeka bolj škodljiv, kot če bi pojedel deset kilogramov jabolk in en kilogram medu. Pa gremo kljub temu gledat lučke, ker so luštne. Streznimo se! Vnosa strupenih snovi v telo ni mogoče popolnoma izločiti.
Je »laboratorij Debevec« za vas presenečenje?Ne more biti presenečenje, če smo zanj vedeli že leta 2004, je pa malo čudno, da uradniki tega prej kot v desetih letih niso mogli razčistiti.
Je prav, da nekdo doma nelegalno proizvaja zdravila za čebele?Ne, to v nobenem primeru ni prav. Najmanj, kar je, je Debevec v potencialno nevarnost pošiljal svoje delavce, ki so pri pripravi teh zdravil delali z rotenonom, saj v koncentrirani obliki predstavlja največjo grožnjo. Najbolj je nevaren za tiste, ki so pripravljali pripravke za varojo, in za tiste, tudi za čebelarje, ki so te pripravke prijemali brez rokavic. Malce grozno je pomisliti, da boš imel parkinsonovo bolezen, če se boš preveč igral s temi palčkami. Upam, da ni kakšnih hujših posledic.
Je Debevec čebelarje zavajal, saj jim je palčke za varojo prodajal kot rastlinski izvleček, čeprav je pri njihovi izdelavi uporabljal tudi koktajl pesticidov, ki so v Evropi prepovedani?Kolikor vem, je kot sestavino palčk navajal le rotenon. Po tej plati so bili čebelarji gotovo zavedeni. A ne glede na to so verjetno osebno sprejeli tveganje, ker so kupovali pri Debevcu. Pripravka, ki ni registriran, namreč ne smejo uporabljati, tudi če je v njem dovoljena snov. Takšni so formalni postopki. Žal je tako tudi pri organskih kislinah, ki so sonaravno sredstvo za zatiranje varoj in bi jih lahko obravnavali drugače kot sintetične pripravke.
Obstaja čebelar, ki nima varoj?Praktično ne. To bi bila huda iluzija. Ta zajedalec je prisoten povsod.
Od kod je prišel v Slovenijo?Z balkanskega prostora, predvsem z migracijo čebel, torej z njihovim prevažanjem na paše.
Po isti poti, od koder je prišla varoja, zdaj krožijo tudi zdravila za njeno zatiranje, saj jih slovenski čebelarji množično kupujejo južno od Kolpe?!Drži. To je trgovanje z ilegalnimi sredstvi. Me pa preseneča, da le dva dni po objavi poročila, ki je sprožilo razjedanje zaupanja v slovenski med, noben medij ni zagrabil informacije o obsežnem odkritju ilegalne trgovine s pesticidi z zajetjem 190 ton nedovoljenih sredstev. V preiskavo je bila vključena tudi Slovenija, Luka Koper pa naj bi bila ena od vodnih točk za te ilegalne pesticide. A kot da se ni nič zgodilo. Mar drugi strupi in njihovi vnosi niso nič škodljivi za ljudi? Potrošniki moramo svoj skrb malo bolj razširiti in jo tudi relativizirati.
Pri uporabnikih Debevčevih palčk so v satju našli tudi ostanke prepovedanih snovi. Koliko je to nevarno za zdravje potrošnikov, saj nekateri čebelarji prodajajo tudi med s satjem?Tukaj je stvar za potrošnika zelo preprosta. Satja z medom naj ne kupi, če satje ni deviško rumene barve. Samo tisti sat, ki je sveže zgrajen in ima belo-rumeno barvo, je narejen na novo, zato je zelo majhna verjetnost, da bi vanj prišli kakšni ostanki kemije, ne glede na to, kaj je počel čebelar. Če je satje temnejše barve, pa je bolje, da takšnega medu ne kupimo, ker gre za star kos satja. Čebelar temnejšega satja praviloma sploh ne bi smel dati v kozarec medu ali ga posebej prodajati.
So pa bile ugotovitve inšpektorjev v poročilu o primeru Debevec zelo površne. Analizo odvzetega satja bi morali narediti tako, da bi med stisnili iz satja ter posebej analizirali med in posebej vosek. Potem bi dobili razmerje, koliko strupa je v vosku in koliko ga je prešlo v med v tistem satu. Iz tega kar avtomatsko sklepati, da je to prešlo v medno zalogo, ki se je potem točila, je zelo površno. Tako strokovnjak ne bi smel delati zaključkov.
Je na podlagi teh sklepov nastal nepotreben preplah?Preplah ni bil nepotreben, je pa bil pretiran. Navsezadnje smo čakali na epilog primera Debevec. Smo pa upali, da se bo zgodil že dosti prej. Vedeli smo za julijski inšpekcijski pregled, toda za rezultate bi lahko izvedeli morda že septembra, pa smo jih dobili šele decembra, in to v adventnem času in na vrhuncu sezone prodaje medu. Krasno, lepšega trenutka ne bi mogli izbrati. Različne misli so ob tem vrele po glavah: zarota, poguba ali zgolj nesrečno naključje?
Če bi za rezultate izvedeli septembra in na korekten način, bi lahko v dveh mesecih to ustrezno skomunicirali z javnostmi, zato posledice ne bi bile tako dramatične. Zdaj je gospodarska škoda velika. Prizadeti so čebelarji, ki so v svojih panjih uporabljali izključno organske snovi, pa morajo zdaj z analizami to dokazovati.
Kje vidite rešitev, v objavi imen tistih, za katere se ve, da so pri Debevcu kupovali nelegalne pripravke in jih uporabljali?Zakaj bi objavili ta seznam? Verjetno bi bilo prav, da bi se ti čebelarji sami izločili s trga, če so jih odkrili, da so uporabljali nelegalna sredstva, čeprav je bil njihov med formalno dokazano neoporečen. To bi bil bolj etičen odnos kot nujno potreben za zmanjšanje tveganja.
Toda gre le za seznam tistih, za katere imajo inšpektorji dokaze, da so pripravke prek pošte prevzemali od Debevca. Ne vemo pa, kdo vse je to počel neposredno pri njem doma. Morda večina čebelarjev?Tega ne vemo. Tudi glede na delež pripravljenih palčk, ki so jih zasegli Debevcu, si ne bi upal trditi, koliko jih je končalo v slovenskih rokah, saj ne vemo, kolikšen delež trga je imel v sosednjih državah.
Dodatna težava je, da naj bi slovenski čebelarji še več palčk kot pri Debevcu kupovali pri podobnem nelegalnem proizvajalcu v Zagrebu.Ne vem, če je podoben proizvajalec, če ni kar franšiza. Ta primer je tudi šola za državo, da mora povečati število odvzetih vzorcev medu in videti, kaj se dogaja v njem. Prav bi tudi bilo, da bi porabniki izvedeli, kakšni so ostanki pesticidov v medu, ki nima porekla Evropske unije. Nenadoma naj bi bil boljši med, uvožen iz drugih dežel, pa nam ni nihče predstavil niti analiz ostankov dovoljenih sredstev v njem.
Debevčev nelegalni laboratorij za pripravke za zdravljenje čebel je demontiran. Kaj bi se morali čebelarji naučiti iz te adventne kazni, saj je afera Debevec postavila ogledalo tudi njim?Vsekakor jim ga je. Priznati moramo, da je mnogo čebelarjev poseglo po neregistriranih in nedovoljenih sredstvih za zatiranje varoje, a k sreči brez posledic za potrošnika. Vseeno pa ne smemo dopustiti, da bi se takšna praksa nadaljevala. Tisti, ki ne morejo zaupati organskim kislinam, imajo možnost uporabe amitraza, ki pa ni najbolj posrečena rešitev. V živinoreji in drugje v kmetijstvu so ga že izključili iz uporabe, v čebelarstvu pa je še ostal. Je specifična kemikalija, ki je osebno ne maram preveč. Moti me njena trdoživost, saj se njeni ostanki dolgo zadržijo v vosku.
Morda je to tudi priložnost, da se še tesneje oprimemo blagovne znamke Slovenski med z geografsko označbo, ki ima tudi mehanizme za preverjanje dobre čebelarske prakse. Po drugi strani lahko še napredujemo v tehnologiji čebelarjenja kakor tudi v sonaravnih oblikah zatiranja varoje. To je edini zanesljiv način, da v medu preprečimo tudi ostanke dovoljenih kemikalij, ne le nedovoljenih.
