Državni sekretarki za kmetijstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanji Strniša, direktorju uprave za varno hrano Janezu Posediju in predsedniku Čebelarske zveze Slovenije Boštjanu Noču poguma ne manjka. Včeraj so skupaj sklicali novinarsko konferenco in zagotovili, da je slovenski med kljub množični uporabi neregistriranih zdravil za čebeljo varozo varen in ne predstavlja nikakršnega tveganja za zdravje ljudi. Toda v poročilu inšpekcije za varno hrano o opravljenih analizah medu in satja pri čebelarjih, ki so kupovali nedovoljene strupene pripravke v ilegalnem laboratoriju Čebelarstva Debevec na Vrhniki, med drugim piše, da »uživanje medu, ki izvira iz tistih čebelnjakov, kjer čebelarji uporabljajo kemična sredstva, pa ta niso registrirana, lahko predstavlja tveganje za zdravje ljudi«.

Trditev, da je med varen, na trhlih temeljih

Takole so inšpektorji utemeljili svoje opozorilo: »Uporaba neregistriranih pripravkov in tehničnih kemikalij je tveganje za številne ostanke snovi v vosku in medu, ki jih z običajnimi laboratorijskimi analizami ni mogoče ugotoviti ali jih je težko ugotoviti.« V omenjenem poročilu tudi piše, da čebelarji v velikem odstotku uporabljajo preparate za zdravljenje varoze, ki niso registrirani za zdravljenje čebel. Trditev odgovornih, da je ves slovenski med varen, torej sloni na trhlih temeljih.

»Za slovenski med, ki je v prometu, po naši oceni trenutno nimamo nobenega razloga, da bi trdili kar koli drugega, kot da je varen,« pa je na »zaslišanju« pred vodstvom čebelarske zveze izjavil prvi mož uprave za varno hrano Janez Posedi in dodal, da ta njegova ocena izhaja iz rednih nadzorov medu, ki jih opravljajo njegovi inšpektorji.

Toda ti so denimo v letu 2014 analizirali vsega 75 vzorcev medu v prometu, a strupenega in prepovedanega klorfenvinfosa na primer, ki ga je za svoje preparate uporabljal čebelar Marko Debevec in ki so ga zdaj našli tudi v satju, takrat ne bi mogli odkriti, ker analitske metode za njegovo odkrivanje še ni bilo. Razvili so jo šele letos poleti, ko so pri Debevcu našli fitofarmacevtska sredstva in ugotovili, da je v njih tudi nevarna kemikalija klorfenvinfos. Pri rednem nadzoru medu lahko v laboratorijih odkrijejo le tiste snovi, za katere so razvite analitske metode, zato je trditev, da je ves slovenski med varen, izrečena na pamet.

Množično se oskrbujejo na sivem trgu

Zajedalec varoja je največji problem slovenskih čebelarjev. Prav vsi morajo v boju z njim uporabljati zdravila. Slaba polovica kupi registrirana, ki jim jih priskrbijo veterinarji, preostali se znajdejo po svoje. Povečini jih iščejo na sivem trgu, tudi čez mejo. Milan Meglič sodi med tiste čebelarje, ki varoje že šestnajst let zatirajo izključno s sonaravnimi sredstvi, z mravljinčno in oksalno kislino. Pred dvanajstimi leti je bil na Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS) pobudnik tovrstnega zdravljenja. Zveza je s pomočjo evropskega denarja prirejala delavnice, na katerih so izobrazili več kot štiri tisoč čebelarjev, a se je projekt sfižil. »Ogromno denarja je šlo v nič. Veterinarji so bili proti zatiranju varoj s kislinami, tudi ČZS, ki je to organizirala, je pozneje postala pasivna. Toda v Nemčiji, Avstriji, Švici kemije skoraj ni več v čebelnjakih. Njihova filozofija je: če čebel pred varojami ne moreš obvarovati s sonaravnimi sredstvi, raje ne čebelari, kemije pa nikar ne uporabljaj. Tam je namreč na prvem mestu uporabnik medu,« opozarja Meglič.

Osebno je zelo vesel, da so inšpektorji razkrinkali ilegalno proizvodnjo pripravkov za zatiranje varoj pri Debevcu. »Že zdavnaj bi se morala začeti ta akcija, pa ne le proti Debevcu, ampak proti vsem, ki uporabljajo nelegalna sredstva. Čas je, da se sivi trg z zdravili prekine, saj to ne pelje nikamor. Je sramota za stroko in državo ter škoda za porabnike medu. Škoda je le, da so se čebelarji v tej situaciji znašli nepripravljeni, zato se zdaj vsak rešuje, kot se ve in zna. Upam, da ni namesto enega Debevca nastalo petdeset drugih debevčkov. Del čebelarjev je bil res zaveden. Verjeli so Debevčevi propagandi in ga tiho podpirali, tudi v strokovnih krogih, sicer bi se prej odzvali. Meni pa ni vseeno, kaj se dogaja, kajti v nevarnosti je tudi slovenski med z geografsko zaščito, zaščiten v Bruslju,« poudarja Meglič.

»Tiste, ki zdravimo sonaravno, so celo zasmehovali«

Trenutno je v ospredju dilema, ali je med čebel, ki so jih zdravili z Debevčevimi pripravki, varen ali ne. »Zakonodaja je dovolj jasna: kdor dela z nedovoljenimi sredstvi, je osumljen, da ima v pridelkih nekaj, česar tam ne bi smelo biti. Trditi, da je nekaj varno, pa nisi prepričan, kaj in koliko je neke snovi v medu, je reševanje samega sebe brez strokovnih osnov. Sum, da hrana ni varna, lahko ovrže le analiza, ki pa je ne bo mogel nihče plačati, ker so zelo drage,« meni Meglič.

Ugotavlja tudi, da skuša pri tej aferi vsak oprati svoje ime. ČZS je sicer pred leti sprejela doktrino zdravljenja čebel s sonaravnimi sredstvi. »A te doktrine ni nihče vzel zares. Tiste, ki zdravimo sonaravno, so celo zasmehovali.« Meglič potrjuje, da so začeli čebelarji pri zimskem zatiranju varoj res uporabljati oksalno kislino, vendar je to po njegovem le del rešitve, saj jesensko zatiranje varoj ni rešeno. »Julija in avgusta je bila v čebelnjakih 'vrhnika' in še marsikaj.«