»Med slovenskih čebelarjev, v katerem so inšpektorji za varno hrano odkrili ostanke kemikalij amitraz, rotenon in klorfenvinfos, bi morali takoj umakniti s trga. Ne razumem, zakaj bi se sploh pogovarjali o tem, kaj s tem medom. Te snovi so že deset ali celo dvajset let prepovedane, ker so strupene, zato v hrani nimajo kaj iskati, četudi če so pod dogovorjeno mejno vrednostjo.« S temi besedami se je Miran Brvar, vodja centra za zastrupitve v ljubljanskem kliničnem centru, včeraj odzval na poročilo uprave za varno hrano, ki je med julijsko hišno preiskavo Čebelarstva Debevec odkrila ilegalno proizvodnjo zdravil za zatiranje čebelje bolezni varoza, o čemer smo poročali včeraj.
Ta zdravila, proizvedena celo iz prepovedanih kemikalij, so slovenski čebelarji množično kupovali pri Debevcu, laboratorijske analize medu in satja nekaterih od njih pa so pokazale ostanke teh kemikalij tudi v živilih. Inšpektorji za varno hrano so to v svojem poročilu potrdili, a hkrati zagotovili: »Količine ostankov v medu ne predstavljajo tveganja za zdravje potrošnikov.« Toda zdravstvena stroka jih je včeraj demantirala.
Mejne vrednosti so kompromis
Miran Brvar priznava, da so bile koncentracije kemikalij v medu res pod dovoljenimi mejnimi vrednostmi, vendar poudarja, da to še ne pomeni, da ne ogrožajo zdravja ljudi. »Te koncentracije v resnici ne pomenijo veliko, razen morda za uradnike. Mejne vrednosti so določene dogovorno, so kompromis, običajno med stroko, politiko in (industrijskimi) lobiji, ni pa nujno, da pod to mejo ni neželenih učinkov pesticidov, sploh če gre za več kemikalij hkrati,« nam je pojasnil Brvar in spomnil na zgodbo s trboveljskim podjetjem Lafarge. »V Sloveniji smo imeli na pritisk politike določeno zgornjo mejo za škodljive snovi nad vsemi dovoljenimi koncentracijami v Evropi. To je pač dogovor, a to še ne pomeni, da ni strupeno.«
Za kemikalije, ki jih je čebelar Marko Debevec uporabljal za proizvodnjo zdravil, Brvar pravi, da so v Evropi prepovedane že deset let, nekatere še več. Rotenon, ki je ekstrakt tropske rastline, zato ker pri živalih in ljudeh zavre celično dihanje, nastanejo tudi prosti kisikovi radikali, ki okvarjajo možganske celice, zato pride do prezgodnje demence, okorelosti in sindroma, podobnega parkinsonovi bolezni. Direktor centra za zastrupitve opozarja, da je rotenon nevaren tudi za tiste, ki ravnajo z njim. To so po svetu ugotovili pri kmetih, ki so ga uporabljali, saj so imeli pogosteje prej opisane zdravstvene težave. Amitraz je insekticid, ki je sicer dovoljen za proizvodnjo zdravil za varojo, vendar ne v kombinaciji z drugimi kemikalijami. Klorfenvinfos je strupen in zato prepovedan. »Že v majhnih koncentracijah povzroča motnje v razvoju otrok, prezgodnjo puberteto, neplodnost, feminizacijo moških, ženske so bolj kosmate, povzroča tudi nekatere hormonsko odvisne rake,« našteva Brvar in poudari, da se učinki teh treh kemikalij seštevajo, če jim prištejemo še druge pesticide, ki so prav tako v hrani, pa to pomeni resno grožnjo zdravju ljudi. »Teh kemikalij ni dovoljeno uporabljati za zdravljenje čebel, ker so škodljive za zdravje ljudi. To je znano že desetletja, in čebelarji, ki so uporabljali pripravke iz njih, so goljufali,« sklene Brvar.
Ravnanje v skrajni sili?
Marko Debevec že od julija, ko so kriminalisti in inšpektorji pri njem opravili hišno preiskavo in mu zasegli opremo za ilegalno proizvodnjo zdravil za čebele, molči, na telefonske klice se ne odziva. Njegov pravni zastopnik Milan Vajda, ki je v prostem času tudi sam čebelar, nam je povedal, da bo Debevec molčal, dokler ne bosta natančno preučila »enostranskih ugotovitev veterinarjev«. Vztraja, da njegova stranka ni zagrešila nobenega kaznivega dejanja. »Protipravno ravnanje bi bilo, če bi zaradi uporabe Debevčevih preparatov prišlo do pomora čebel in bi obstajala vzročna zveza med uporabo njegovega preparata in pomorom čebel. Tega v konkretnem primeru ni bilo. Ravno nasprotno, tisti, ki so uporabljali Debevčeve preparate, so čebele ohranili, kdor je uporabljal registrirane preparate, ki so jih predpisali veterinarji, je utrpel pomore čebel. Ravno v tem je izključena Debevčeva protipravnost, ker se lahko sklicuje na obstoj skrajne sile. Torej, to je bilo ravnanje v skrajni sili, zato sta izključeni protipravnost in kaznivost. In to je srž njegovega zagovora in obrambe,« poudarja Vajda.
Sprašuje se tudi, kje so bili veterinarji petnajst let, toliko časa so namreč po njegovih navedbah čebelarji vseh profilov hodili k Debevcu po pomoč in nasvete. »Je namreč eden največjih strokovnjakov praktikov v svetovnem merilu na področju boja z varozo. Zdravil ni primarno proizvajal zato, da bi nekaj zaslužil, ampak je eksperimentiral. Našel je formulo, ki čebeljo družino ohrani,« v bran svoji stranki pove odvetnik Vajda.
