Že zaplet s Posedijevim skrivanjem imena mesnic, ki so kupce goljufale s poreklom mesa, je dal slutiti, da je imel Borko nemara prav. Afera z zvarki za zdravljenje čebel in Posedijev odziv nanjo sta mu povsem pritrdila. Janez Posedi je že ob prvem resnejšem problemu začel plesati po političnih taktih, se igrati z varno hrano in zdravjem potrošnikov. Nedopustno je namreč, da je po tistem, ko so njegovi inšpektorji po letu dni intenzivnega dela razgalili lumparije čebelarjev – tistih, ki so ilegalno proizvajali zdravila iz strupenih kemikalij, in tistih, ki so z njimi množično »zdravili« čebele – skupaj s sodelavci zaradi tega odšel na večerni zagovor k vodstvu čebelarske zveze. Nedopustno je, da je predsedniku zveze Boštjanu Noču prepustil vlogo tiskovnega predstavnika, saj je sporočilo javnosti o tem, kaj si o medu misli direktor uprave za varno hrano, poslal kar Noč. »Janez Posedi: Ves med, pridelan v Sloveniji, je varen,« je med drugim pisalo v tem sporočilu.
Še bolj nedopustno je, da po vsem, kar so njegovi inšpektorji odkrili v medu in satju ter zapisali v poročilo, Posedi trobi v isti rog s politiki na kmetijskem ministrstvu, da je ves med varen, čeprav ga je veterinarska stroka demantirala. Le dobra petina čebelarjev namreč čebele zdravi z registriranimi pripravki. Velika večina jih zdravila kupuje na črnem trgu, kaj je v njih, pa ve le Bog. No, morda tudi Janez Posedi, sicer si ne bi privoščil te izjave: »Našli smo lopova, ki proizvaja zdravila, našli smo lopova, ki to prodaja, in ugotovili smo, da nekdo to kupuje. Ampak to z vidika varnosti medu ni problematično.« Strašljivo! »Lopov« je zdravila proizvajal iz prepovedanih fitofarmacevtskih sredstev, v katerih so bile strupene kemikalije. Našli so jih tudi v satju čebelarjev, ki so uporabljali ta zdravila, satje pa velja za poslastico. Ljudje si z njegovim žvečenjem tudi lajšajo bronhialne težave, zdravijo dlesni, odstranjujejo zobni kamen..., direktor Posedi pa jim posredno sporoča, da nič hudega, če je v njih tudi kakšna strupena kemikalija, ki po navedbah zdravnikov že v majhnih koncentracijah povzroča motnje v razvoju otrok, neplodnost, nekatere hormonsko odvisne rake...
Poročilo inšpektorjev o packarijah čebelarjev je zelo seglo do živega tudi ekipi kmetijskega ministra Dejana Židana. Kako ji ne bi, ko pa se skuša javno predstavljati kot vodilna svetovna zaščitnica čebel in promotorka slovenskega medu. Populista Dejan Židan in Boštjan Noč sta se pri medu »povohala«, svojo promocijo gradita na medenem zajtrku, s katerim po uspehu v Sloveniji zdaj posiljujeta vso Evropo, čeprav imata v domači čebelji kapelici precejšen nered. Minister večino svojih obiskov pri kolegih v tujini izkoristi za lobiranje, naj Združeni narodi 20. maj razglasijo za svetovni dan čebel. Slovenski med je tudi sestavni del njegovih daril tujim politikom.
Si predstavljate blamažo, če bi kateri od obdarovancev dal medeno darilo na analizo, ki bi v njem odkrila koktajl prepovedanih kemikalij? Zato je ključni cilj kmetijskega ministrstva, da afero s čebeljimi zvarki čim prej potisne v pozabo. Prednostna naloga predsednika vlade Mira Cerarja pa bi morala biti, da upravo za varno hrano nemudoma osamosvoji. Dokler bo pod streho kmetijskega ministrstva, smo potrošniki v veliki nevarnosti.
