V največji vladni stranki CDU Angele Merkel so prepričani, da bi morala Nemčija uvesti obvezno cepljenje otrok proti davici, tetanusu, otroški paralizi, oslovskemu kašlju, mumpsu, ošpicam, rdečkam in noricam. Torej proti skoraj vsem tistim otroškim nalezljivim boleznim, za katere v Sloveniji danes velja obveznost cepljenja. Izjema so le norice. Razprava o tem, ali bi Nemčija morala uvesti zakonsko obvezno cepljenje otrok, se je okrepila po tem, ko so letos in lani v Berlinu množično razsajale ošpice. Preiskave so pokazale, da so bili prizadeti predvsem tisti, ki niso bili cepljeni proti ošpicam. Okužbe z ošpicami takrat eden od obolelih malčkov ni preživel.
Letos je v Nemčiji za ošpicami zbolelo že okoli 2500 ljudi, kar je največ od leta 2002, ko so našteli skoraj 4700 primerov. Nemčija si je zadala cilj izkoreniniti ošpice do leta 2020, vendar ji precepljenosti še ni uspelo dvigniti na zadostno raven, namreč na 95 odstotkov, ki je tista meja, ki še zagotavlja kolektivno imunost populacije. Podatki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) kažejo, da se je precepljenost šoloobveznih otrok s prvim odmerkom cepiva proti ošpicam v Nemčiji od leta 2000 do lani zvišala z 92 na 97 odstotkov, precepljenost z drugim odmerkom cepiva pa s 27 na 93 odstotkov. Ozaveščenost staršev o pomenu cepljenja proti nalezljivim otroškim boleznim se je v Nemčiji kljub neobveznemu cepljenju povečala.
Precepljenost stagnira
A še vedno ne dovolj. V zadnjih letih namreč precepljenost proti ošpicam stagnira. Nemško združenje pediatrov in zdravnikov za mladostnike BVKJ je po letošnji epidemiji ošpic v Berlinu pozvalo, naj malčkom, ki niso cepljeni proti ošpicam, prepovedo obiskovanje vrtcev in tudi šol. Nemška zakonodaja že danes omogoča, da uprave vrtcev malčkom, ki niso cepljeni proti nalezljivim boleznim, prepovedo obiskovanje vrtca, če se v vrtcu pojavi katera od nalezljivih otroških bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem. V združenju nasprotujejo uvajanju kakršnih koli kazni zoper starše, ki svojih otrok ne cepijo, ampak se zavzemajo za ustreznejše ozaveščanje o pomenu cepljenja. Še zlasti jih skrbijo tisti zdravniki, ki pri neodločenih starših krepijo odpor in strahove pred cepljenjem. Če proti komu, bi sankcije v združenju BVKJ uvedli proti tem.
Vladajoča CDU je sredi leta predlagala, da bi malčkom, ki niso bili cepljeni proti ošpicam, prepovedali obiskovanje vrtcev. Nekateri zasebni vrtci so poziv vzeli resno in nekaterim otrokom, ki niso bili cepljeni, vstop v vrtec dejansko onemogočili; javni vrtci takšnih prepovedi ne morejo uvajati, saj cepljenje ni obvezno. Starši morajo pred vpisom malčka v vrtec upravnikom vrtca obvezno dostaviti obrazec, s katerega je razvidno, ali je bil malček cepljen ali ne in proti katerim boleznim. Nekateri starši, ki so želeli necepljenega malčka vpisati v zasebni vrtec, so tako doživeli hladen tuš. A ta ukrep je prej izjema kot pravilo.
Podatki Svetovne zdravstvene organizacije tudi kažejo, da je precepljenost proti nekaterim nalezljivim otroškim boleznim v Nemčiji v zadnjih letih upadla. Precepljenost šoloobveznih otrok proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju (tretji odmerek) se je v minulem desetletju znižala z 98 na 96 odstotkov, precepljenost proti otroški paralizi se že nekaj let komaj drži pri 95 odstotkih, potem ko je leta 2007 že dosegla 97 odstotkov. Precepljenost proti rdečkam je že vrsto let na 96 odstotkih. Lani so v Nemčiji poleg ošpic poročali tudi o skoraj 900 primerih mumpsa, kar več kot 12.000 primerih oslovskega kašlja in več kot 150 primerih rdečk (za prejšnja leta WHO nima podatkov).
Kako kaže Sloveniji
V Sloveniji precepljenost šoloobveznih otrok proti nalezljivim boleznim prav tako upada. Precepljenost proti ošpicam (drugi odmerek) je leta 2014 padla na 94 odstotkov, potem ko smo pred slabim desetletjem že dosegali kar 99-odstotno precepljenost. Po dolgem obdobju izkoreninjenosti ošpic so se te znova pojavile leta 2010 (dva primera), lani pa je za ošpicami zbolelo 52 ljudi. Precepljenost proti rdečkam je upadla s 96 na 94 odstotkov, precepljenost proti otroški paralizi (tretji odmerek) je lani znašala mejnih 95 odstotkov, potem ko je sredi 90. let dosegala 98 odstotkov, kažejo podatki WHO. Primerov rdečk, sploh pa otroške paralize v Sloveniji že vrsto let nimamo. Povsem drugače je z oslovskim kašljem, ki je postal v zadnjem desetletju precej pogost. Potem ko je WHO v 90. letih prejšnjega stoletja poročal o nekaj deset primerih na leto, se je ta številka v zadnjem desetletju dvignila na več sto primerov na leto.
