Cepiva so učinkovita, saj epidemij nekoč hudih bolezni ni, ter varna, saj so hujši stranski učinki zelo redki, je na današnji novinarski konferenci pojasnila Vesna Plevnik Vodušek iz združenja za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu. Anafilaktični šok se tako po njenih besedah zgodi po cepljenju pri enem do milijon ljudi. Sama takšnega primera - deluje namreč kot pediatrinja na primarni zdravstveni ravni - še ni doživela.
A cepljenje ne preprečuje nalezljivih bolezni le pri cepljenih osebah, pač pa visoka precepljenost populacije varuje pred boleznijo tudi tiste, ki se zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo cepiti. To so denimo otroci, ki imajo oslabljen imunski sistem bodisi zaradi prirojene bolezni bodisi zaradi levkemije ali revmatske bolezni.
"Okužbe, ki so pri zdravem otroku nenevarne, so lahko pri teh otrocih usodne," je poudarila Nataša Toplak s pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Ob tem je dodala: "Če pade precepljenost in če se bodo ošpice znova pojavile, bo to za otroke s pomanjkljivo imunostjo izredno nevarno."
V Nemčiji izbruh ošpic
Po besedah Plevnik Voduškove je v nekaterih predelih Nemčije, kjer so ukinili obvezno cepljenje, leta 2006 prišlo do velike epidemije ošpic, tri osebe so bile zaradi tega kritično bolne. Zato so se takoj vrnili k cepljenju proti mumpsu, ošpicam in rdečkam.
V Sloveniji svojih otrok ne cepijo približno trije odstotki staršev. Nasprotniki cepljenja svojo odločitev pogosto utemeljujejo s študijami, ki naj bi kazale na povezavo med cepljenjem in avtizmom.
A predstojnica oddelka za otroško psihiatrijo na pediatrični kliniki UKC Ljubljana Mojca Brecelj Kobe opozarja, da znanstveno dokazane povezave med cepljenjem in pojavom avtizma ni.
Plevnik Voduškova pa je dodala, da je vse več dokazov, da gre pri avtizmu za gensko bolezen, časovna shema cepljenja pa sovpada s prvimi simptomi, ko starši lahko opazijo vedenjsko motnjo avtizem.
Avtizem naj bi bila dedna motnja
Tudi živo srebro v cepivu ni vzrok za avtizem, kot to trdijo mnogi nasprotniki cepljenja, pravi Alenka Kraigher z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Kot pravi, je količina živega srebra v cepivu neprepoznavno majhna v primerjavi s količinami te kovine, s katerimi se srečamo vsak dan. In tudi po uvedbi cepiv brez živega srebra, se pojavnost avtizma pri otrocih ni zmanjšala, je dodala.
Tako predsednik razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo Janez Primožič poudarja, da starši nosijo veliko odgovornost, če otroka ne cepijo. Cepljenje je po njegovih besedah "epohalen moment v zaščiti otroka", ki bo verjetno v odrasli dobi potoval po svetu in bo lahko zbolel za hudimi, včasih tudi neozdravljivimi boleznimi.