Na ministrstvu za zdravje načrtujejo spremembe zakonodaje, ki ureja obveznost cepljenja. Neuradno je znova v igri ukinitev sedanjih dolgotrajnih postopkov zoper starše, ki se obveznemu cepljenju upirajo, vendar cepljenje še naprej ne bi bilo povsem prepuščeno odločitvam posameznikov. Novo zakonodajo nameravajo sprejeti marca prihodnje leto.
Postopkov precej več kot kazni
Na ministrstvu pravijo, da se za zdaj še usklajujejo s stroko. Ohraniti želijo visok delež cepljenih, hkrati pa urediti sedanje okorne administrativne postopke ob opustitvi cepljenja (iz medicinskih razlogov). V nekaterih predelih Slovenije, kjer je »precepljenost že nevarno nizka«, jo bo treba znova dvigniti, se strinjajo. »Cepljenje je še vedno najučinkovitejši in najbolj varen javnozdravstveni ukrep, ki lahko prepreči številne bolezni in njihove zaplete,« so pristavili. O ukinitvi sedanjih sankcij zoper uporne starše so na ministrstvu sicer razmišljali že v mandatu Tomaža Gantarja, ko so že pripravljali tudi spremembe zakonodaje, a so te kasneje obtičale v predalih.
Vloge za opustitev cepljenja so v novem tisočletju sprva močno naraščale, a se je v zadnjih letih ta trend umiril. Medtem ko je bilo še leta 2006 teh predlogov le 56, jih je je v zadnjem obdobju nekaj več kot 400 na leto, podatki ministrstva za zdravje pa ne kažejo na dodatno naraščanje. V prvi polovici letošnjega leta jih je bilo 213, v celotnem lanskem letu 432, predlani pa 439. Podobno sliko kažejo prijave zdravnikov o opustitvi obveznega cepljenja. Predlani jih je bilo po podatkih Zdravstvenega inšpektorata RS (Zirs) 370, lani 380, do konca letošnjega junija pa 125. V tem obdobju (od leta 2013 do srede letošnjega leta) so izrekli 55 glob (do 500 evrov) in 32 denarnih kazni (te lahko znašajo vse do 1000 evrov). Višina globe ali kazni je odvisna od vrste kršitev, inšpektorica Andreja Mojškrc pa je potrdila, da lahko v nekaterih primerih starše doleti oboje. A razkorak med prijavami in ukrepi kaže, da večine staršev odklanjanje cepljenja vendarle ne udari po žepu.
Precepljenost otrok je najnižja v ljubljanski regiji, kjer je bila pri cepljenju proti ošpicam, mumpsu in rdečkam lani nižja od 91 odstotkov (še nižja je bila leta 2013, ko je znašala 89,3 odstotka). Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ob tem opozarjajo, da je pri ošpicah, ki so izredno nalezljiva bolezen, potrebna okoli 95-odstotna precepljenost populacije. Burne razprave o (pre)nizki precepljenosti so se vnele ob lanskem obolevanju za ošpicami po novogoriški mednarodni razstavi psov. Med bolniki so takrat sicer prevladovali odrasli – stroka je poudarjala, da pred desetletji cepljenje še ni bilo dosledno, zaščita bi bila lahko slabša kot pri današnjih cepivih, poleg tega pa se ta pri manjšem deležu ljudi kljub cepljenju ne razvije v zadostni meri. Pet obolelih otrok pa ni bilo cepljenih, so lanskega decembra ob »novogoriškem« izbruhu pojasnjevali na NIJZ. Ošpice so se v Slovenijo v zadnjih letih sicer vrnile po dolgem obdobju, ko so že skorajda padle v pozabo – med letoma 1999 in 2009 ni bilo na primer nobenega obolelega.
Marko Pokorn: Ukinitev kazni le z »nadomestkom«
Vračanje nekaterih nalezljivih bolezni razvite države vse bolj sili v razmislek o zakonodaji. V Kaliforniji so na primer razmišljali drugače kot pri nas in so zahteve zaostrili, je opozoril vodja otroškega oddelka na ljubljanski infekcijski kliniki asist. mag. Marko Pokorn. »Ukinili so možnost, da se starši cepljenju svojih otrok izognejo na osnovi verske oziroma svetovnonazorske izjeme. Dobro je treba razmisliti, preden bi šli v Sloveniji prenagljeno v ravno obratno smer, torej proti neobveznemu cepljenju. Cepljenje je učinkovito, resnejši neželeni učinki pa so izjemno redki.«
Starši, ki dosledno odklanjajo cepljenje, se mu bodo sicer izogibali v vsakem primeru. Ukinitev glob in kazni je tako morda smiselna, se strinja Pokorn, a le ob obveznem svetovanju ali drugi nadomestni možnosti. Še posebno pa se je treba posvetiti staršem, ki zaradi množice informacij in napačnih informacij tehtajo, kaj storiti. Smiselna bi bila pozitivna stimulacija cepljenja, na primer z davčnimi olajšavami, meni Pokorn. Pri snovanju nove zakonodaje pa je treba po njegovem upoštevati tudi migracijske tokove. V Siriji, iz katere v Evropo prihajajo begunci, se je zaradi vojne »sesul« zdravstveni sistem, vrnilo pa se je obolevanje za otroško paralizo.
