Cepljenje je rešilo več življenj kot kateri koli drug javnozdravstveni ukrep. Po podatkih Unicefa s cepljenjem proti nevarnim otroškim boleznim vsako leto rešimo od dva do tri milijone otroških življenj. Najpomembnejši cilj cepljenja je učinkovita zaščita, ki posameznika zavaruje pred številnimi pogosto zelo nevarnimi boleznimi, med katerimi je kar nekaj takšnih, za katere ni zdravila ali pa zdravljenje zaradi odpornosti bakterij proti zdravilom ni več uspešno, ob 10. evropskem tednu cepljenja, ki se pod skupnim sloganom Zavezanost k cepljenju začenja jutri, opozarjajo v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Ob tem še zlasti izpostavijo letos dokaj razvpito zgodbo z ošpicami, ki so s tem, ko je za njimi zbolela tudi medicinska sestra s Pediatrične klinike v Ljubljani, tudi največje dvomljivce precej dramatično opozorile na pomen cepljenja. Zgodba pa je opozorila tudi na pomen kolektivne imunosti, ki se vzpostavi s cepljenjem vsaj 90–95 odstotkov ciljne skupine. S tem so zavarovani tudi tisti, ki zaradi kontraindikacij ne morejo biti cepljeni, in redki posamezniki, pri katerih cepljenje ni bilo uspešno.
Ošpice ponovno tudi pri nas
Zaradi cepljenj se učinkovito zmanjšuje število zbolelih za številnimi nalezljivimi boleznimi tudi v globalnem smislu, saj mikrobi ne upoštevajo državnih meja in zato bolezni niso le nacionalni, ampak tudi regionalni in mednarodni problem. Tako so ponovne izbruhe ošpic, ki jih na NIJZ pripisujejo povečanemu številu ljudi, ki niso bili cepljeni in so zato dovzetni za okužbo, v zadnjih mesecih spremljali v več evropskih državah. V letu 2013 je bilo v Evropi 31.685 primerov ošpic, kar je 348 odstotkov več kot leta 2007. Zaradi zadovoljive precepljenosti prebivalstva pri nas v prvem desetletju tega tisočletja ošpic ni bilo, znova so se pojavile leta 2010, ko jih je v državo vnesel tujec in jih prenesel na še dve osebi. Lani je za ošpicami pri nas zbolelo 52 ljudi, letos 17. V povezavi s primerom s Pediatrične klinike v Ljubljani so morali poiskati 402 morebiti okuženi osebi; 68 so jih cepili z enim in pet z dvema odmerkoma cepiva proti ošpicam.
Uspešna le visoka precepljenost
Le z vzdrževanjem visoke precepljenosti si lahko obetamo eliminacijo ošpic, saj lahko le tako preprečimo večje širjenje bolezni v primerih vnosa bolezni v državo, rotijo na NIJZ in opozarjajo, da se ljudje, ki mislijo, da gre pri ošpicah za nenevarno akutno vročinsko bolezen z izpuščajem, ki mine sama od sebe, motijo. Pri tej bolezni so namreč zapleti pogosti, včasih tudi težki in celo s smrtnim izidom, opozarjajo na NIJZ tudi ob tednu, katerega globalno geslo se letos glasi: S cepljenjem zaščitimo sebe in druge.
Svetovna zdravstvena organizacija s tednom cepljenja spodbuja zavedanje o pomenu vloge cepljenja za naše zdravje in pomenu preventivnega ukrepa, ki dokazano rešuje življenja in izkoreninja vrsto nevarnih nalezljivih bolezni. Tudi na Nacionalnem institutu za javno zdravje zato tudi v tem tednu vsem priporočajo pravočasno cepljenje proti nalezljivim boleznim in jim svetujejo, naj zdravnika povprašajo, katera cepljenja jim priporoča, da s tem zaščitijo sebe, svoje najbližje in svojo okolico.
»Ker številnih nalezljivih bolezni zaradi dobrega programa cepljenja pri nas ne srečujemo več, se lahko ustvarja vtis, da nas te bolezni ne ogrožajo več,« še poudarjajo na NIJZ in dodajajo, da izkušnje učijo drugače. Kljub temu pa drži, da so v državah, kjer s programi cepljenja proti nalezljivim boleznim dosegajo visok delež cepljenih, uspešnejši tudi pri obvladovanju nalezljivih bolezni, ki predstavljajo tveganje za posameznika in družbo.