»Sedem let okoli ničle«, tako bi lahko poimenovali politiko obrestnih mer ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) v preteklih letih, a nič več. Janet Yellen, guvernerka verjetno najpomembnejše centralne banke na svetu, je z 0,25 odstotne točke visokim zvišanjem kratkoročne obrestne mere napovedala konec ere poceni denarja.
Brez presenečenj
Odločitev je že nekaj časa napovedovala gospodarska slika ZDA. BDP naj bi letos zrasel za 2,2 odstotka, prihodnje leto pa za 2,4 odstotka. Borzni indeksi dosegajo rekorde, podjetja spet močneje zaposlujejo, brezposelnost je padla na vsega pet odstotkov, kar spodbuja domačo potrošnjo. V srednje ročnem obdobju naj bi se posledično na ciljno raven dveh odstotkov pobrala tudi inflacija, ki je bila rekordno dolgo časa prikovana na interval med 0 in enim odstotkom.
Potezo Fed so vlagatelji torej pričakovali že več mesecev. In čeprav gre šele za prvo zvišanje obrestne mere po letu 2006, večjih pretresov na trgih vsaj na kratki rok zatorej ne gre pričakovati. Tudi zato, ker je Yellenova v svojem nagovoru medijev jasno dejala, da bo Fed zviševal obrestne mere zlagoma, saj ne želi tvegati nove recesije.
Toda tveganja ostajajo. Ameriška vlaganja so daleč od predkrizne ravni, kamor jim višje obrestne mere, ki pomenijo seveda tudi dražja posojila, zagotovo ne bodo pomagale. Višja ključna obrestna mera, ki se bo po novem gibala na intervalu med 0,25 in 0,5 odstotka, pa hkrati napoveduje daljše obdobje krepkega dolarja, kar bi lahko upočasnilo izvažanje ameriških podjetij. Ne smemo namreč pozabiti, da preostale svetovne banke, za razliko od ameriške, še naprej tiskajo denar, zaradi česar njihove valute izgubljajo vrednost.
Priložnosti in tveganja
Nova usmeritev Feda ne bo imela neposrednega vpliva na slovenske potrošnike, vsaj ne velikega. Posojila bodo še naprej poceni, prav tako bodo še naprej zanemarljivo nizke obresti na depozite. Jasno, obrestne mere v Evropi so v veliki meri odvisne od denarne politike Evropske centralne banke (ECB). Ravno povsem nasprotna usmeritev ECB (nedavno dala obljubo dolgotrajnejšega intenzivnega tiskanja denarja) v primerjavi s Fed pa bi lahko koristila evropskim in slovenskim podjetjem. Vse namreč kaže, da bo vrednost evra proti dolarju še naprej padala, zaradi česar se bo zgolj okrepila konkurenčnost evropskih podjetij na mednarodnih trgih. Manjša težava bi bile lahko dražje surovine, katerih vrednost na trgih je izražena v dolarjih, toda nizka cena nafte pomeni, da bo težava lahko premostljiva. Močan dolar bo imela še največji vpliv na slovenski javni dolg. Zavarovanje pred valutnimi tveganji, ki izhajajo iz slovenskih izdaj dolarskih obveznic, bo letos zvišalo javni dolg za približno milijardo evrov na dobrih 34 milijard evrov.
Bolj kot slovenski javni dolg bi lahko v globalnem smislu skrbeli dolgovi držav v razvoju, ki so se zadolževale v dolarjih, danes pa njihove valute pešajo. Dolgovi v dolarjih, tako držav v razvoju kot tamkajšnjih podjetij, so od propada banke Lehman Brothers in začetka svetovne finančno-gospodarske krize narasli že na 3000 milijard dolarjev.
