Če je v začetku meseca iz frankfurtskih »trezorjev« v evropski sistem začela dreti reka denarja, je na ulice evropske finančne prestolnice ob odprtju 1,3 milijarde evrov vredne 185 metrov visoke steklene stolpnice Evropske centralne banke (ECB) včeraj pritekla kri. Najbolj razgreti v desettisočglavi množici protestnikov so med demonstracijami proti varčevalnim prijemom trojke po Frankfurtu zažigali policijske avtomobile, uničevali smetnjake in se spopadali s policisti. Ranjenih je bilo okoli 100 policistov in več kot 125 protestnikov, a finančne trge je bolj zanimalo dogajanje na drugi strani Atlantika.

Predvsem ameriški vlagatelji so nestrpno pričakovali izbrane besede prve dame ameriške Federal Reserve (Fed) Janet Yellen po dvodnevnem zasedanju odbora za operacije na odprtem trgu (FOMC). Strah pred neznanim je prisilil nekatere največje upravljalce premoženja v beg pred tveganimi stavami na finančnih trgih, borzni indeksi na Wall Streetu so bili nekaj dni v rdečem, nafta pa je padla na šestletno dno. Sod teksaške nafte WTI je bi včeraj vreden vsega 42 ameriških dolarjev.

Glavobol zadolženih v dolarjih

Potrpljenje. Beseda, ki jo je Yellenova doslej vestno uporabljala, ko je opisovala naravnanost Feda do sprememb v denarni politiki, se v včerajšnjem govoru ni pojavila. To verjetno pomeni, da bo Fed že junija ali najkasneje septembra dvignil ključno obrestno mero in začel voditi restriktivnejšo denarno politiko, kar v kombinaciji z močnim dolarjem straši vlagatelje in odločevalce na pomembnih položajih v svetu. Christine Lagarde, vodja Mednarodnega denarnega sklada (IMF), je denimo že pred srečanjem FOMC opozorila pred potencialno nestabilnostjo, ki bi jo lahko ukrepi Feda prinesli v razvijajoča se gospodarstva. Podatki Banke za mednarodne poravnave namreč kažejo, da so imela podjetja zunaj ZDA ob koncu lanskega septembra najetih za 9200 milijard dolarskih posojil, kar je 50 odstotkov več kot leta 2009.

Čeprav razmere še niso tako kritične kot pred azijsko krizo na koncu prejšnjega stoletja, lahko močan dolar zagreni življenje marsikateremu podjetju. Zlasti takšnemu, ki ima dolgove v dolarjih, prihodke pa v lokalni valuti, kot denimo indijski velikan Jaiprakash Power Ventures. Največji distributer električne energije v Indiji ima ravno v teh dneh s posojilodajalci trda pogajanja o tem, kako se izogniti bankrotu. V Braziliji so pod bremeni dolarskih dolgov in nižje cene sladkornega trsa že klecnili številni pridelovalci sladkorja, s podobnimi težavami pa se soočajo še mnoga podjetja v Latinski Ameriki in Aziji.

V Sloveniji za zdaj težav ne gre pričakovati

Finančni svet je tako pred novo prelomnico. Doslej se namreč še nikdar ni zgodilo, da bi se denarne politike velikih svetovnih centralnih bank obračale v tako različne smeri. Medtem ko je ECB ravno začela s polno paro tiskati denar, bo Fed očitno letos priprl pipico in začel zviševati ključne obrestne mere. Prezgodaj? Strokovnjaki svarijo pred »napako iz leta 1936«, kot je poimenovano strmoglavljenje ameriškega gospodarstva po prehitri spremembi denarne politike Feda. Zvišanje obrestnih mer in zaostritev kapitalskih zahtev sta takrat ohromila kreditiranje, gospodarstvo ZDA se je v dobrem letu skrčilo za desetino, industrijska proizvodnja se je znižala za skoraj tretjino, brezposelnost je poletela na 20 odstotkov, borzni indeks Dow Jones pa je izgubil več kot polovico vrednosti.

Česa podobnega Aleš Lokar iz KD Skladov tokrat ne pričakuje. Za letos napovedano zvišanje ključne obrestne mere vidi kot nekaj povsem normalnega. Obrestne mere namreč ne morejo v nedogled ostati na tako nizkih ravneh, saj povzročajo tudi nezaželene vplive na ekonomijo. Na primer ne spodbujajo varčevanja, kar je na koncu slabo za gospodarstvo, ki pogosto financira vlaganja prav s prihranki.

Strah pred ukrepi Feda je za zdaj odveč tudi za slovenske varčevalce in podjetja. Močnejši dolar, ki je trenutno najpomembnejša posledica različno usmerjenih denarnih politiki Feda in ECB, je morda kvečjemu razlog za kakšno kletvico turistov, ki se odločijo za obisk ZDA, za podjetja pa pomeni pozitivno novico. »Za Slovenijo so trenutno daleč najpomembnejši izvozniki in čeprav izvažajo največ v Nemčijo in Italijo, sta obe državi močno vpleteni v svetovno ekonomijo, tako da veliko proizvodov dejansko ne konča tam,« je poudaril Igor Erker iz družbe Numerica Partners. Prav tako ni bojazni za slovenske varčevalce, saj imajo po Lokarjevih besedah v povprečju daleč največ prihrankov na bančnih računih in ne v delnicah na razvijajočih se trgih ali v ZDA.