Bo ameriška centralna banka Federalne rezerve danes, po skoraj desetletje trajajočem procesu zniževanja obrestnih mer in njihovega vzdrževanja na rekordno nizkih ravneh, končno storila korak k bolj restriktivni denarni politiki?
Mnenja strokovnjakov so deljena, toda nihče več ne dvomi, da se naglo bliža trenutek, ko bo prva ameriška centralna bankirka Janet Yellen svetu sporočila zgodovinsko pomembno zvišanje ključnih obrestnih mer. Najsi bo odločitev sprejeta danes ali enkrat do konca leta, nedvomno bo sprožila metuljev učinek po vseh regijah sveta. Tudi finančni trgi zadržujejo dih, v preteklih dneh ni bilo velikih premikov.
Dražja posojila, nevarnost za rast
Ključno vprašanje, na katerega morajo najprej odgovoriti ameriški centralni bankirji, je, ali je gospodarsko okrevanje ZDA dovolj močno, da opravičuje zvišanje obrestnih mer. Prvi poskusi zategovanja mošnjička z denarjem so bili uspešni. Po postopni ukinitvi 4000 milijard dolarjev vrednega programa kupovanja državnih in korporativnih obveznic gospodarstvo ZDA dobro okreva. Rast BDP v drugem četrtletju je bila 3,7-odstotna, brezposelnost se je od vrhunca razpolovila in padla na vsega 5,1 odstotka, s čimer se naglo bliža ravnem izpred krize. Fed, ki za razliko od Evropske centralne banke (ECB) spremlja tako brezposelnost kot tudi gibanje cen, lahko skrbijo zgolj slednje. Cene življenjskih potrebščin so se namreč avgusta spet znižale, in sicer za 0,1 odstotka.
Višje obrestne mere bi lahko še poslabšale položaj na področju cen. S seboj prinašajo namreč več naložbenih možnosti za varčevalce (vlaganja bodo postala bolj donosna) in posledično nižjo potrošnjo. Rezultat tega je lahko novo zniževanje cen.
Na drugi strani bi višje obrestne mere posredno prinesle začetek konca izredno poceni zadolževanja. Začetno 0,25-odstotne točke visoko zvišanje obrestnih mer sicer ne bi pomenilo drastičnih sprememb, toda sčasoma bi podražitev posojanja občutila tako gospodinjstva (podražila se bodo potrošniška, stanovanjska in avtomobilska posojila) kot tudi podjetja. Tu je seveda pomembna dinamika nadaljnjega zviševanja obrestnih mer, a že dokaj hitro bi lahko določena podjetja začela krčiti naložbe in umirjati prevzeme aktivnosti. Do konca leta naj bi bilo v ZDA sklenjenih za 458 milijard dolarjev tovrstnih poslov, če bo seveda denar ostal dovolj poceni. V največji nevarnosti so tako imenovana zombi podjetja, ki se za zdaj še oklepajo eksistence, vendar v okolju višjih obrestnih mer ne bodo sposobna preživeti.
Najbolj ogrožena gospodarstva v razvoju
Vse seveda ni tako preprosto. Za celovito sliko zdravja ZDA in ocenjevanja vplivov, ki jih bi imelo zvišanje obrestnih mer na gospodarstvo z one strani Atlantika, je potrebno pogledati širše. Glavna skrb guvernerjev, ki dva dni meljejo odločitev okoli ovalne mize iz mahagonija, je dogajanje v svetovni ekonomiji. Prav lahko se namreč zgodi, da se preuranjena odločitev za začetek bolj omejevalne denarne politike vrne kot bumerang in povzroči neželene posledice za ameriško gospodarstvo, trg dela in cene.
Nobena skrivnost ni, da se svetovno gospodarstvo sooča s težavami. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je za 0,1 odstotne točke znižala napoved letošnje gospodarske rasti, ki naj bi bila triodstotna, medtem ko je napoved za prihodnje leto poslabšala za 0,2 odstotne točke. Glavni dejavnik zaviranja rasti je ohlajanje Kitajske – največje gospodarske partnerice ZDA – in preostalih gospodarstev v razvoju, ki jim lahko odločitev Fed prikliče še težje čase. Višje obresti bi pomenile namreč selitev kapitala v ZDA, zaradi česar bi se v nemilosti znašle države, kot so Brazilija, Turčija, Ukrajina, Indonezija, Venezuela in Južnoafriška republika, ki s tujim kapitalom krpajo primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance.
Posebno poglavje je moč dolarja, ki je zdaj na 12-letnem vrhuncu v primerjavi s svetovnimi valutami. Trend bi se lahko z zvišanjem obrestnih mer še okrepil. Če se denimo evropski vlagatelji zadolžijo poceni in denar vlagajo v ameriške obveznice, bi vrednost dolarja v teoriji morala rasti. Močan dolar pomeni na eni strani nižjo konkurenčnost ameriških izvoznikov, a hkrati tudi višje dolžniško breme za podjetja in države v razvoju, ki se zadolžujejo v dolarjih – skupni znesek se giblje v okolici 9000 milijard dolarjev.
Je torej pravi čas za ukrepanje? V ZDA morda res. Kot je dejal William McChesney Martin, prvi mož Fed med leti 1950 in 1971: »Moja naloga je, da vzamem posodo punča ravno v trenutku, ko se začne prava zabava.« Ameriška podjetja in banke že dolgo živijo od poceni denarja. Kljub trenutni deflaciji, ki je posledica nizkih cen nafte, so zato mnogi prepričani, da je čas za ukrepanje Fed, saj bi nadaljevanje takšne diete lahko povzročilo huda strukturna neravnovesja. Fed bo zato, če ne danes, zagotovo letos zvišala obrestne mere, kmalu ji bo sledila angleška centralna banka, medtem kot od ECB takšne poteze še nekaj let ne gre pričakovati.
