Za pestrost minut pred razglasitvijo novih ukrepov Evropske centralne banke (ECB) je poskrbel eden najuglednejših finančnih časopisov na svetu Financial Times (FT). Za zdaj neznani uslužbenec je poskrbel za blamažo in z uradnega časopisnega računa na twitterju objavil: »ECB s šokantno odločitvijo pušča obrestne mere nespremenjene.«
Draghi ukrepal, a razočaral
Trge je zajela panika. Evro je proti dolarju takoj pridobil več kot odstotek vrednosti, delniški tečaji pa so začeli drseti navzdol. Za vlagatelje, ki so izgubili milijone, je nekaj minut pozneje objavljeno opravičilo FT zvenelo kot slaba šala.
Šok se je nato kmalu prevesil v razočaranje. Čeprav je bilo poročanje FT napačno, so novi ukrepi ECB precej nižji od pričakovanj vlagateljev. Guverner ECB Mario Draghi v svojem govoru ni bil prepričljiv, evro je tako proti dolarju zrasel za več kot dva odstotka, medtem ko so zahtevani donosi na dolgoročne obveznice evropskih držav zrasli na najvišje ravni v zadnjih treh tednih.
Razlog za to se v prvi vrsti skriva v neučinkovitosti programa kupovanja obveznic in drugega premoženja (PSPP), ki doslej ni izpolnil pričakovanj. A namesto da bi ECB povečal mesečne odkupe vsaj s 60 na 75 milijard evrov, je Draghi najavil zgolj podaljšanje programa. Namesto septembra prihodnje leto bo tako ECB prenehal kupovati premoženje pol leta pozneje, marca 2017. Skupni obseg nakupov naj bi se s tem povečal na okoli 1520 milijard evrov. Frankfurtski centralni bankirji pa so ob tem razširili tudi nabor premoženja, ki ga lahko v njihovem imenu kupujejo centralne banke v območju evra. Po novem bodo lahko kupovale tudi obveznice oziroma dolgove regionalnih oblasti in občin.
Skromni ukrepi presenečajo zlasti v luči skrb vzbujajočih podatkov o gibanju cen življenjskih potrebščin in črnogledosti Draghija: »Tveganja za inflacijska gibanja ostajajo negativna.« ECB je še pred letom in pol napovedoval, da bo inflacija do konca letošnjega leta zrasla na 1,3 odstotka – dejansko naj bi bila rast cen letos zgolj 0,1-odstotna. Nižja pa je tudi napoved za prihodnje leto. Če so analitiki ECB še junija pričakovali 1,5-odstotno rast cen v letu 2016, so sedaj za tretjino manj optimistični, inflacija naj bi bila enoodstotna.
Varčevanje bo še manj donosno
Enega ključnih instrumentov pri spodbujanju inflacije vidi ECB potrošnji, ki je, kot pravi Draghi, glavni razlog za šibko, a vztrajno gospodarsko okrevanje območja evra. Zato je ECB včeraj dodatno znižal obrestno mero na prekonočne depozite, in sicer za 0,1 odstotne točke, na –0,3 odstotka. Banke morajo tako za likvidnostna sredstva, ki jih puščajo na računih ECB, plačati ležarino. Ta ukrep naj bi spremenil obnašanje bank, dodatno spodbudil posojanje, imel pa bo tudi posledice za varčevalce.
»Banke bomo verjetno primorane dodatno znižati obrestne mere na depozite svojih strank,« so komentirali ukrep ECB v Hypo Alpe-Adria-bank, kjer so zaradi negativne obrestne mere že zmanjšali obseg sredstev, ki jih čez noč puščajo v Frankfurtu.
»Banke iščemo različne rešitve, da bi imela negativna depozitna obrestna mera čim manjši vpliv na rezultat poslovanja, vendar smo pri tem precej omejene, saj je zaradi ekspanzivne monetarne politike, ki jo trenutno vodi ECB, na trgu ogromno likvidnosti,« so pojasnili v Abanki.
