V enem od primerov delitve premoženja ob razvezi je bilo v popisu premoženja tudi poltovorno vozilo. Pa je sodnica vprašala, kje je druga polovica vozila.
Verjetno je bila to le slaba šala…Ali pa ko se tožimo za preživnino oziroma določamo njeno višino, slišim na primer vprašanje sodnika, zakaj otrok v vrtcu potrebuje troje hlač, ali niso dovolj le ene, saj jih bo tako ali tako prerasel. Pa čeprav otrok še kaka v plenice. Ali pa ko sodnik predlaga, da bi v kakšnem primeru postavili izvedenca pravne stroke. Takrat se pa res vprašam, kje živim.
Kritični ste do ocenjevanja dela sodnikov, kako bi po vašem mnenju moralo potekati?Najbolj merodajno bi bilo, da bi jih tajno ocenjevali odvetniki, ker imamo z njimi dejansko največ stikov v praksi. Tako kot na primer študentje na fakultetah ocenjujejo profesorje, bi lahko odvetniki ocenjevali sodnike, njihov odnos do strank, odvetnikov, hitrost sojenja…
Prvič sva se srečali na sojenju zaradi zdravniške napake, ki naj bi se zgodila v postojnski porodnišnici, v katerem se je zamenjalo koliko sodnikov?Zamenjali so se štirje sodniki, eden je bil vmes razrešen funkcije. Šele četrti je dosodil.
Dosodil je odškodnino za domnevno strokovno napako pri porodu. Gre za eno najvišjih, če ne najvišjo odškodnino pri nas, skupaj z obrestmi skoraj pol milijona evrov. Sicer podatki slovenskega zavarovalnega združenja kažejo, da je zadnja leta vse več odškodnin izplačanih zaradi zdravniških napak.Primer smo dobili po več letih obravnav in sodniških zamenjav šele na prvi stopnji in zadeva dejansko še ni pravnomočna. Glede podatkov o odškodninah pa – res je izplačanih več odškodnin, ker zdravniki priznajo več napak kot v preteklosti. Zadeva Radan je stvari glede zdravniške nezmotljivosti dejansko postavila v nekoliko drugačno luč. Velik problem na tem področju pa je višina zavarovalnih vsot. Sicer se zdravniška zbornica po mojih informacijah trudi, da bi se zavarovalne vsote zvišale, a zavarovalnice na to ne pristanejo. Zato so odškodnine za strokovne napake zdravnikov pri nas prav mizerne. Odvetniki na primer imamo po drugi strani zavarovano odgovornost za milijon evrov, zdravniki pa do 50 tisočakov.
Že drugi mandat ste predsednica republiške komisije za varstvo bolnikovih pravic, pa se zdi, da kaj veliko niste naredili.Se trudimo. Lahko pa rečem, da nas zelo onemogočajo.
Kako to mislite?Nimamo nobene podpore, ne finančne ne strokovne in ne administrativne. Pogosto delam vse kar sama.
Torej ste nekakšen brezzobi tiger?Imamo možnost odrediti strokovni nadzor, ki ga izvede zdravniška zbornica nad posameznim izvajalcem zdravstvenih storitev. Pa dobimo od zbornice odgovor, da tega ne bodo storili, čeprav so zbornica z javnimi pooblastili in bi morali ta nadzor opraviti. V bistvu je torej res, da smo, ne glede na ves trud, bolj brezzobi tiger. Zagotovo pa glavnino dela opravijo zastopniki pacientovih pravic na terenu.
Oblikovali ste Iniciativo za svobodo govora, ki jo tudi vodite. Kje je po vašem mnenju meja svobode govora in kje se začne sovražni govor?Meja svobode govora pri nas je omejena na to, kdo govori. Ko govori levica ali anarholevica, je svoboda govora brezmejna, z nasprotniki se lahko počne, kar se želi. Ko začne govoriti desnica ali cerkev, je to sovražni govor. To se mi zdi narobe. Obravnava bi morala biti enaka.
Slovenskim medijem očitate torej levičarstvo, čeprav se zdajle pogovarjava?Ja, očitam vam to.
Predvidevam torej, da ste kupili delnice nove Janševe TV?Nisem vedela, da naj bi bila to Janševa TV, mislim, da gre samo za drugo stran in ne verjamem v vsemogočnost vodje opozicije. Nisem jih kupila, jih je pa moj mož.
Prepričani ste, da omejevanje poročanja o migrantih lahko pri državljanih povzroča nestrpnost, ker ne morejo odkrito povedati vsega, kar mislijo, česa jih je v zvezi z migranti morebiti strah…Po moje je slabo, da se od novinarjev zahteva, tudi prek priporočil društva novinarjev, da ne smejo poročati o dejanskem dogajanju na meji, o vojakih in policistih, ki tam doživljajo grde stvari, mediji ne poročate o vseh konfliktih, ki se dogajajo… Ne razumite me narobe, nimam nič proti migrantom, ampak ta novinarska samocenzura me moti. Zakaj na primer niste poročali, da so kmetje dobili navodila, naj travnikov in njiv v prihodnje kar nekaj časa ne uporabljajo za namene prehrane?
Kakšna navodila, od koga in zakaj?Ker so polja in travniki polni človeških iztrebkov, migranti so dejansko kontaminirali zemljišča. Navodila pa so prišla, mislim da, z ministrstva za kmetijstvo. Govorim o tem, kar so mi povedali drugi. Mediji predstavljate zelo poenostavljene podobe migrantskih zgodb, zelo enostranske. To me skrbi, ker tiščite glavo v pesek in govorite, da ni nič narobe. Pa v Evropo ne prihajajo ljudje, ker si želijo prevzeti naše ideje, vrednote, naše navade. Nasprotno. Lahko se nam zgodi islamizacija. Kaj pomeni biti musliman? Zame to pomeni omejevanje človekovih pravic, kot jih mi razumemo. Nočemo islamizacije, njihovih navad in običajev, odnosa do žensk… Si vi želite, da bi vam mož ob poroki dal vrv za obešenje, če ga boste prevarali? Zakaj vas slečejo, ko greste na letalo? Za to ni kriv nihče drug kot islamski teroristi. Muslimanov se vsi bojimo zaradi njihovih izjav, nenazadnje tudi v Odmevih RTV SLO.
Zaradi teh izjav bi vas lahko kdo obsodil širjenja sovražnega govora. Zaradi domnevne medijske enostranskosti torej sodite, da je svobode govora manj kot pred 25 leti?Ja, se strinjam, da me lahko obtožijo. Ampak kaj od tega, kar sem povedala, je sovražni govor? Že Voltaire je dejal, da je treba vsakemu posamezniku, četudi se z njim ne strinjamo, omogočiti, da svoje mnenje vseeno izrazi. Torej mi to omogočite! Pomembno je, da mediji dajo prostor različno mislečim, dopustijo javno predstavitev različnih mnenj. Tako ne bo strahu pred sovražnim govorom. Vsakdo bo svoje mnenje lahko primerjal in tehtal z mnenjem drugih, ga preverjal in korigiral. Marsikdo ima svoje strahove, tudi o njih bi morali govoriti.
Morda pa je vaš strah pretiran. Sami ste bili žrtev medijskih napadov, ko so vas v enem od časnikov v pisanju o »Kitajčkih, ki grozijo Evropi in nas ponoči pretepajo« napadli z imenom in priimkom. Ker ste z oddajo stanovanja Kitajcem menda ogrožali sosesko.Res je, leta 1999 sem oddala stanovanje kitajski družini, blok je v univerzitetnem naselju in marsikdo od tistih, ki se danes dela silno liberalnega ob aktualnih migrantskih debatah, je to ocenjeval kot katastrofo. Že to, da sem svoje stanovanje oddala Kitajcem in bila zaradi tega tarča napadov intelektualcev, ki so jih ti sosedje motili, kaže, da do tujcev nisem sovražno razpoložena.
Če se je strah pred Kitajci izkazal za neutemeljenega, ne dopuščate torej možnosti, da je tudi fobija pred islamizacijo Evrope pretiravanje, da so izjave, da bodo katoliki na stari celini čez 20 let v manjšini, neumnost?Res je, da niso vsi muslimani skrajneži. Je pa tudi res, da so vsi skrajneži muslimani.
Trdite, da državljani nismo enakopravni. Vsaj na papirju smo vsi enaki…Na papirju morda že, v realnosti pa ni tako.
Argumentirajte.Enaki nismo, niti nimamo enakih pravic. In ne obravnava se nas enako. Želite konkreten primer? Stojimo na sodišču in čakamo na obravnavo. Sodnica ima dve uri in pol zamude. Za nami je razpisana obravnava znanega politika. Ko pridemo v razpravno dvorano, nam sodnica reče, da naša obravnava zaradi zamude, ki je nastala zaradi dolge obravnave pred nami, odpade in da za nas nima časa. Pošlje nas domov, ne glede na to, da smo jo toliko časa čakali. In začne obravnavo znanega politika, ki se je na sodišču pojavil po razpisanem urniku obravnav. Gospod pač ne sme čakati. Smo torej enaki?
Kje pa se je to zgodilo in kateri politik je to bil?To se je zgodilo v razvezni pravdi na družinskem sodišču, seveda ne bom povedala, kateri politik je to bil, sem pa o tem obvestila predsednika vrhovnega sodišča.
Je ukrepal?Ne, ni.
