Kako naprej s turizmom na Obali?

Moj mandat člana uprave Nove Ljubljanske banke, d. d., je trajal od 1. decembra 2009 do 31. decembra 2012, torej po obdobju, ko se je dogajalo sistemsko prezadolževanje slovenskih podjetij s strani slovenskih bank. Sem pa moral skupaj z drugimi člani uprave NLB in drugimi sodelavci v zahtevnih razmerah dejavno reševati situacijo, ki je za sabo na žalost pustila veliko bančno vrzel, za katere čim višjo poplačljivost naj bi sedaj skrbela predvsem DUTB.

Dejstvo je, da je v tistem času vse več komitentov, ki so še do takrat veljali za dobre ali solidne komitente, prenehalo redno servisirati svoje obveznosti iz objektivnih razlogov. Denarni tok ni več zadoščal za tekoče poslovanje, kaj šele za pokrivanje obresti ali celo glavnic. Zato smo se takrat pretežno ukvarjali s prestrukturiranji, moratoriji, reprogramiranji, refinanciranji in dozavarovanji obstoječih kreditov, poskušali smo z nepovečevanjem izpostavljenosti do dolžnikov iskati rešitve za preživetje podjetij v primerih, kjer sta za to obstajala ekonomska logika in interes NLB kot kreditodajalca.

Hoteli smo ohranjati zdrava jedra podjetij v težavah, borili smo se, kolikor je bilo mogoče, proti učinku domin stečajev podjetij in s tem posredno želeli povečevati dolgoročno poplačljivost kreditnega portfelja NLB.

Kot takratni bančnik se vsekakor ne čutim odgovornega za prezadolženost podjetij, saj se je sistemsko prezadolževanje podjetij v Sloveniji zgodilo pred svetovno finančno krizo in torej bistveno pred mojim prihodom v NLB. Naša uprava se je po najboljši moči ukvarjala z reševanjem nastale situacije, torej s prestrukturiranjem slabih kreditov in zelo malo z novim kreditiranjem. Na svoje delovanje v NLB, upoštevaje takratne okoliščine v gospodarstvu in bančnem sistemu, gledam s povsem čisto in mirno vestjo.

Ob prevzemu funkcije predsednika uprave Hotelov Bernardin je bil najpomembnejši cilj razdolževanje družbe ter poslovno prestrukturiranje za njen dolgoročni obstoj in razvoj, kar mi je v teh dveh letih tudi uspelo. V okviru sanacijskega postopka mora vsak odgovoren menedžer prepoznati tudi realne vrednosti v svojih bilancah, zato je bilo treba v računovodskih izkazih za leto 2014, tudi na zahtevo revizorja, prevrednotiti vrednosti hotelskega premoženja na pošteno vrednost.

Finančno izčrpavanje družbe Hoteli Bernardin, povezano s posli pred letom 2012, je ustvarilo v preteklih obdobjih veliko izgubo. Zato sem v zvezi s tem tudi ustrezno ukrepal ter sprožil vrsto pravdnih postopkov in kazenskih ovadb zoper nekdanje poslovodstvo iz obdobja, v katerem je prišlo do oškodovanj družbe.

V prihodnje bo za Hotele Bernardin ključno nadaljevanje zastavljenega poslovanja v smeri finančne stabilizacije družbe in razvoja turistične ponudbe.