Bridle se sicer kot pisec posveča raziskovanju in predstavljanju novih tehnologij ter njihovemu vplivu na življenja slehernika. Članke objavlja v časopisu The Guardian in na lastnem blogu New Aesthetics. Leta 2010 je objavil monumentalno delo Zgodovinopisje iraške vojne, v sklopu katerega je med letoma 2004 in 2009 spremljal in zbiral spremembe v članku pod geslom vojna v Iraku na portalu Wikipedia. V petih letih je zabeležil kar 12.000 sprememb, ki jih je na 7000 straneh zapisal v enciklopedični knjižni zbirki v 12 zvezkih, ter s tem pokazal na poljubnost zgodovinopisja na spletu, ki je podvrženo nenehnim spremembam. Najbolj opazen del njegove pričujoče predstavitve v Ljubljani so intervencije, ki na treh javnih površinah v mestu izrisujejo obrise brezpilotnih letal v naravni velikosti, ki gledalca opominjajo na njihovo vseprisotnost, četudi so zaradi letenja na veliki višini s prostim očesom običajno nevidna.
Razstava prikazuje kompakten izbor podob, podatkov in dokumentacije o njihovem delovanju. Najbolj učinkovita in srhljiva je nočna fotografija puščavske krajine z naslovom Božja luč, ki jo ostro preseka ravna svetleča linija, medtem ko prizor opazuje neznatna človeška figura. Predirljiva črta, ki sega z neba proti tlom in je vidna zgolj z optiko za nočno gledanje, je laserski žarek, s katerim brezpilotna letala označijo tarčo obstreljevanja. Ta podoba poudarja uničevalni potencial sodobne vojaške tehnologije, ki jo umetnik prikaže kot nevidno prikazen, kot velikega brata, ki nenehno bedi nad življenjem ljudi. Takšne so tudi satelitske fotografije lokacij, kjer brezpilotna letala pristajajo, ter podobe z avtorjevega profila na instagramu Dronestagram. Bridle tako s svojimi deli meri onkraj akademskega polja vizualnih umetnosti, njegov namen je praktičen, usmerjen v ohranjanje transparentnosti informacij in javnega diskurza ter prikaz nehumanosti preventivnih vojn.
