Pripravljalno srečanje notranjih ministrov EU za vrh evropskih voditeljev, ki bo potekal naslednji teden, ni postreglo z večjimi premiki pri reševanju begunske krize in nadzoru zunanjih evropskih meja. Čeprav se je večina ministrov strinjala, da je ta potreben, pa konkretnih predlogov o morebitnem novem načinu nadzora meja niso sprejeli.
Nov nadzor na zunanjih mejah
»Če se nadzora meja ne bo ustrezno izvajalo, se bo kaos nadaljeval, prav tako pa se bo krepil pritisk za ponovno vzpostavitev nacionalnih meja. To bi bil konec schengna in Evrope,« je nujnost za odločnejše ukrepanje na evropskih zunanjih mejah opisal luksemburški zunanji minister Jean Asselborn. Komisija bo tako na osnovi včerajšnje razprave do konca leta pripravila nov predlog, kako bi nadzor zunanjih meja izboljšali. »Smo na križišču, potrebujemo več skupne odgovornosti,« je menil komisar za migracije Dimitris Avramopulos.
Kot možno obliko tovrstnega sodelovanja pri nadzoru meja je omenil morebitno vzpostavitev skupnih patrulj grških in turških varnostnih organov. Ta zamisel je sicer del širšega nakazujočega se dogovora med Turčijo in Evropsko unijo o nadzoru evropske zunanje meje v Egejskem morju in morebitni preselitvi beguncev iz Turčije v EU, o kateri je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan ta teden razpravljal z vrhom Evropske unije. Države članice bi se sicer po Avramopulosovem mnenju morale vprašati, ali naj varovanje meja še naprej ostane nacionalna pristojnost ali pa bi to postala skupna naloga Unije. Ob tem je omenil možnost ustanovitve posebne institucije za varovanje meja, ki bi po njegovem mnenju predstavljala tudi bolj poglobljeno sodelovanje v EU.
Priporočajo hitrejše vračanje ekonomskih migrantov
Notranji ministri so se prav tako strinjali, da je treba začeti hitreje vračati do mednarodne zaščite neupravičene migrante v njihove domovine oziroma v države, od koder so prišli. A kaj več kot takšnega priporočila notranji ministri niso mogli sprejeti, ker so postopki vračanja ekonomskih migrantov v pristojnosti nacionalnih držav. Oceno, ki se pojavlja v medijih, da bi lahko države članice EU po hitrejših postopkih vrnile okoli 400.000 migrantov v kratkem času, je Asselborn označil za nerealno. Ker Evropska unija nima skupne azilne politike, tudi ne razpolaga s skupnim seznamom varnih držav, kamor bi bilo mogoče migrante nemudoma vrniti. Vsaka članica tako sklepa bilateralne dogovore s posameznimi državami o vrnitvi njihovih državljanov in oblikuje svoje nacionalne liste varnih držav.
O vzpostavitvi trajnega kvotnega sistema za preselitev beguncev notranji ministri včeraj niso razpravljali. Pred tem želijo videti, kako bo sploh delovala dogovorjena preselitev 150.000 beguncev. Prvih dvajset Eritrejcev bodo iz Italije na Švedsko preselili danes.
