Evropska unija in Turčija sta sprejeli skupni načrt za »podporo beguncem in upravljanje migracij«. Načrt se nanaša predvsem na vojne begunce iz Sirije in Iraka, vanj pa so zajete tudi migracije iz azijskih držav, vse do Pakistana in Bangladeša.

Gre za dokument, ki ga je v ponedeljek predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker izročil turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu, ko je ta obiskal Bruselj. V njem je zapisano, da sta načrt sestavljali obe strani in da je del približevanja Turčije Evropski uniji. Namen dogovora je begunce zadržati, še preden se jim uspe približati mejam EU, jih po možnosti čim več vrniti tja, od koder so prišli, če to ni mogoče, pa trajno naseliti v Turčiji.

Milijarde evrov za Turčijo

Evropska unija v dokumentu priznava, da Turčija nosi veliko breme, saj že gosti 2,2 milijona beguncev. Poleg tega je Erdogan v Bruslju opozoril, da bi lahko iz Sirije v Turčijo prispeli še trije milijoni ljudi, če se bo vojna stopnjevala. Pri tem so pomemben dejavnik tudi napadi ruskega letalstva, ki se v Siriji vrstijo zadnjih nekaj dni.

Breme beguncev namerava Evropska unija Turčiji olajšati, vendar ne toliko s sprejemanjem beguncev na svoje ozemlje (kar naj bi sicer delno omogočili s preseljevanjem in prilagoditvijo vizumskega režima) kot z gradnjo velikih sprejemnih centrov v Turčiji, pospeševanjem vračanja migrantov, ki (domnevno) prihajajo iz varnih držav, in z denarno pomočjo. Tako bo Turčija letos in prihodnje leto od EU prejela milijardo evrov, namenjeno za begunce iz Sirije in Iraka, poleg tega pa še »pravičen del« posebnega sklada EU za sirsko krizo, ki znaša okrog štirideset milijard evrov. Ta sklad je namenjen različnim programom v državah Bližnjega vzhoda, ki gostijo več milijonov sirijskih beguncev. Turčija, kot partnerica EU, naj bi poslej za begunce bolje skrbela: uredila naj bi tujsko zakonodajo, za begunce uredila ustrezne dokumente, pospešila azilne postopke za tiste, ki v Turčiji prosijo za begunski status, pa tudi poskrbela za integracijo v turško družbo in otrokom beguncev zagotovila šolanje.

Dogovor med EU in Turčijo se nanaša tudi na »preprečevanje neregularnih migracij«, kar zajema skupen nadzor kopenskih in morskih meja z Grčijo in Bolgarijo. Poudarjeno je prestrezanje beguncev, ki prečkajo morje do grških otokov. To naj bi Turčija poslej poostrila. Naši pogovori z begunci, ki se jim je uspelo prebiti do evropskih meja, pa so pokazali, da je bilo to prestrezanje že doslej – kadar se je zgodilo, saj sicer Turčija beguncem pušča dokaj odprto pot – brutalno. Turška obalna straža nekaterim beguncem preluknja gumijaste čolne, moške pa tudi pretepe, smo izvedeli od neposrednih prič. Zagovorniki človekovih pravic so že opozorili, da bi dogovor EU z Erdoganom o zadrževanju beguncev lahko pomenil tudi mižanje na eno oko pri kršitvah človekovih pravic.

Ima Erdogan vse preračunano?

Poznavalka turške politike in družbe Ana Frank z ljubljanskega Mirovnega inštituta sicer opozarja, da je treba Turčiji priznati, da je za begunce – zlasti na vzhodu države, v tamkajšnjih begunskih centrih – doslej dobro poskrbela. V včerajšnjem dogovoru Turčije z EU je izpostavljeno, da je Turčija za reševanje begunske krize porabila že 6,75 milijarde evrov.

»Premierju Erdoganu se sicer pred volitvami (ponovljene bodo 1. novembra, op. p.) načelno ne splača sprejemati dogovora o zadrževanju beguncev v Turčiji,« pravi Ana Frank. »A vedeti je treba, da so bile turške ekonomske vezi s Sirijo pred vojno zelo močne. Veliko Sircev je že pred vojno odhajalo na delo v Turčijo in vzpenjajoče se turško gospodarstvo ima z begunci iz Sirije gotovo načrte,« dodaja Frankova. Gre za poceni delovno silo, zato naša sogovornica predvideva, da je turška vlada izračunala – podobno kot Nemčija – da bo z migracijami gospodarstvo lahko pridobilo.

Nemški komentatorji sicer dogovor Erdogana z EU ocenjujejo tudi v luči novega spopada s Kurdi oziroma Kurdsko delavsko stranko – pri čemer naj bi EU v zameno za zajezitev begunskih tokov Erdoganu pogledala skozi prste. Kontekst dogovarjanja je tudi podpora, ki jo Turčija potrebuje pri odzivih na rusko kršenje turškega zračnega prostora ob meji s Sirijo. Turški predsednik pa je na obisku v EU v minulih dneh pozval tudi k ponovnemu razmisleku o vzpostavitvi tamponskih območij in prepovedi letenja na obmejnih območjih, kar bi lahko zagotovile (le) vojaške sile evropskih držav.