Kot predsedniški kandidat leta 2012 je François Hollande, potem ko je tri leta proračunski primanjkljaj znašal od 7,2 odstotka do 5 odstotkov BDP, obljubil: »Primanjkljaj bo leta 2013 zmanjšan na 3 odstotke.« Kot kaže, bo to lahko dosegel šele leta 2017, ko bodo nove predsedniške volitve. Še prihodnje leto naj bi bil primanjkljaj 3,3 odstotka BDP, medtem ko se javni dolg že bliža 100 odstotkom BDP.
Z nižjimi davki nad brezposelnost
Vsekakor Hollande ne sme preveč zmanjšati izdatkov, da ne bi onemogočil gospodarske rasti, ki je po letu 2008 na vidiku prvič. Poleg tega poskuša podobno kot v Italiji premier Matteo Renzi s precejšnjim zmanjšanjem davčnih in drugih bremen povečati vse slabšo konkurenčnost francoskih podjetij na svetovnem trgu. Dve leti pred predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami se je Hollande (spet podobno kot Renzi) lotil tudi zmanjševanja davkov nižjega in srednjega sloja, kar naj bi povečalo kupno moč in porabo.
Davčne razbremenitve, nizka cena nafte, nizka vrednost evra in nizka obrestna mera bi morali pozitivno vplivati na gospodarsko rast, ki naj bi bila letos 1,1-odstotna. To bi lahko zadoščalo, da se po sedmih letih gospodarske stagnacije ustavi naraščanje brezposelnosti. Mnogi se ob tem čudijo, da gospodarska rast v zdajšnjih tako ugodnih okoliščinah ni večja.
Še malce manjša gospodarska rast letos čaka Italijo, ki pa je s tem zelo zadovoljna, saj je bila pred tem znova v recesiji. Ne le v Renzijevi vladi, tudi med podjetniki je zdaj precej optimizma. Tudi zaradi prožnejše delovne zakonodaje se zdaj 12-odstotna brezposelnost zmanjšuje; v Franciji je 10,5-odstotna.
Renzi kot Berlusconi
Italija je bolj kot Francija uspešna pri zmanjševanju proračunskega primanjkljaja, ki naj bi prihodnje leto znašal 2,6 odstotka, vendar njen javni dolg presega 130 odstotkov BDP. Zato v Bruslju niso zadovoljni z Renzijevimi napovedmi, da bo odpravil davek, ki ga plačuje vsak lastnik stanovanja ali hiše, takšnih pa je štiri petine Italijanov. Kljub temu naj bi mu popustili, ker je (čeprav na čelu levosredinske vlade) izvedel neoliberalno reformo trga dela.
Renzi je letos obljubil, da se bodo v prihodnjih petih letih davki zmanjšali za 45 milijard evrov, potem ko je lani za deset milijard znižal davčno obremenitev nižjih slojev. Italijanski časopisi zato Renzija primerjajo s Silviem Berlusconijem, ki je od leta 2001 napovedoval veliko zmanjšanje davkov. Il Cavaliere je to storil šele leta 2008, ko se je tudi zaradi tega v času recesije italijanska dolžniška kriza, s katero se lahko primerja le grška, še zaostrovala.
