Ne grem v posteljo!
Človek je edini sesalec, ki načrtno odloži svoj spanec in se v posteljo odpravi takrat, ko se tako odloči, ne pa takrat, ko bi bilo to potrebno. Medtem ko spanje živali uravnavata izmenjevanje dneva in noči oziroma količina svetlobe, smo ljudje lahko tudi celo noč pokonci (zaradi zabave ali nočnega dela), prav tako pa si sami odmerjamo čas, ki ga bomo namenili spancu. To pa seveda ni prav dobro, saj vodi v utrujenost in težave z bioritmom.
Na strehi sveta
Na Mt. Everestu verjetno ne boste poskusili prespati, a dejansko ni treba tako visoko, da bi videli, kako nadmorska višina vpliva na kakovost našega spanca. Na nadmorski višini nad 4000 metrov pride do precej resnih težav s spancem, na kar verjetno vpliva manjša količina kisika v zraku. Večina ljudi se na spanje na visoki nadmorski višini navadi v roku dveh ali treh tednov.
Delo v izmenah
Delavci, ki v službi delajo v izmenah in imajo tudi nočno delo, imajo v primerjavi s tistimi, ki so v službi zgolj čez dan, veliko več zdravstvenih težav. Najbolj se poveča tveganje za srčno-žilne bolezni in za bolezni prebavil.
Buden kot žirafa
Ste že slišali za izraz »buden kot žirafa«? Verjetno ne, a gotovo ga v prihodnje lahko začnete uporabljati. Medtem ko povprečen človek potrebuje na dan 8 ur spanja, prespi žirafa vsak dan komaj 1,9 ure. Skromni so tudi sloni, ki spijo 3,3 ure in ovce, ki potrebujejo 3,8 ure spanja. Več spanca potrebujejo naši bližnji sorodniki šimpanzi, ki jim zadostuje šele 9,7 ure spanja na dan. Mačke, ki jih imamo običajno za največje zaspanke, potrebujejo 12,1 ure, njihovi veliki divji sorodniki tigri pa 15,8 ure. A to ni nič v primerjavi s hladnokrvnim pitonom, ki vsak dan prespi kar 18 ur.
Bi postali slavni nogometaš?
Randy Gardner, ki se je leta 1965 odločil postaviti svetovni rekord v budnosti, je brez spanca zdržal kar 11 dni. Postavljanje rekorda je bilo gotovo zanimivo, saj je začel že po štirih dneh halucinirati, temu pa je sledila faza, ko je bil prepričan, da je slavni nogometaš. Nekatere njegove telesne funkcije pa so bile tudi zadnji dan še povsem normalne – tako je znanstvenike, ki so nadzorovali njegov nori poskus, tudi zadnji dan še vedno premagal v igranju fliperja.
Smrčači niso redkost
Najpogostejša motnja spanja je smrčanje, ki je najpogostejše pri odraslih moških, a ženske pred to težavo zagotovo niso varne – čeprav je res, da jih smrči manj. Smrčanje ne vpliva zgolj na kakovost spanja osebe, ki smrči, temveč tudi na njegovega partnerja. Za smrčanje za zdaj ni zdravila, saj je njegov pojav povsem fiziološki (mehko nebo), zato je pri resnih smrčačih učinkovita le ena rešitev – ločeni spalnici!
Hujšanje s spanjem
Ljudje, ki premalo spijo, imajo težave z velikim apetitom. Med spanjem v telesu nastaja hormon leptin, ki uravnava apetit, in če spimo premalo, se ga ne tvori dovolj, zato smo bolj lačni kot običajno. Če želite izgubiti kak kilogram in pojesti manj, torej najprej razmislite o tem, ali dovolj spite.
Spanje z nogavicami
Ko je telo pripravljeno na spanje, se spremeni regulacija toplote v njem. Toplota se razširi v ude, zato postanejo dlani in stopala topla. Prav zaradi tega marsikdo opaža, da ne more zaspati, kadar ima mrzla stopala. Sicer lahko obujete nogavice in se tako ogrejete, a dokler telo ne bo samo spremenilo načina kroženja krvi in ogrelo tudi nog, verjetno spanca ne bo – je pa res, da ne boste imeli občutka, da vas hladi.
Tišina, prosim!
Med spanjem potrebujemo mir in tišino. Raziskave so pokazale, da hrup oziroma glasne motnje med spanjem precej vplivajo na procese, ki med spanjem potekajo v telesu, prav tako pa bistveno vplivajo na imunski sistem. Presenetljivo ni zgolj to, da na imunski sistem vpliva hrup, ki nas zbudi, temveč naj bi bil enako moteč tudi hrup, ob katerem se ne zbudimo – možgani ga očitno vseeno zaznajo in se nanj odzovejo.
Zaspan = pijan
Človek, ki je pokonci 17 ur skupaj, se odziva enako kot človek, ki ima v krvi 0,05 odstotka alkohola. Daljši ko je čas brez spanca, bolj smo »pijani«. Nič čudnega torej, da so prav pomanjkanju spanca pripisali nekatere velike katastrofe, za katere je bila kriva človeška napaka – na primer nesrečo jedrske elektrarne v Černobilu in nesrečo vesoljskega plovila Challenger. Ravno tako naj bi bilo pomanjkanje spanca zelo velik dejavnik pri prometnih nesrečah s smrtnim izidom.
Vir: www.dormeo.net
