Težave s spanjem so globalna epidemija, ki ogroža zdravje in kakovost življenja že skoraj 45 odstotkov svetovne populacije. Kadar človek premalo spi ali pa je njegov spanec zaradi najrazličnejših vzrokov slabe kakovosti, ima premalo energije za vsakodnevne obveznosti, slabša je tudi njegova delovna učinkovitost. Težave ima zaradi zmanjšane pozornosti in koncentracije, slabše se odziva tudi v prometu. Po besedah specialistke interne medicine Suzane Lazarove lahko voznik, ki ni dovolj naspan, ogroža prometno varnost na cesti ravno tako kot tisti, ki vozi pod vplivom alkohola. Kar petina prometnih nesreč naj bi se zgodila ravno zaradi pomanjkanja spanja.
Slabo spanje, slabo zdravje
Težave zaradi slabega in pomanjkljivega spanja lahko povzroči tudi povečano tveganje za nastanek srčno-žilnih obolenj, sladkorne bolezni in visokega krvnega tlaka. Prav tako vplivajo na delovanje presnovne poti in pojav debelosti. »V zadnjem času se preučuje pomen dolgoročnega pomanjkanja spanja na obrambni sistem organizma in na pojav rakavih obolenj. Zaradi slabega spanja prihaja tudi do glavobola, slabega razpoloženja, razdražljivosti, pozabljivosti in omotičnosti. Pomanjkanje spanja kratkoročno in dolgoročno pomembno škoduje zdravju,« opozarja dr. Lazarova.
Mednarodna klasifikacija spanja razlikuje več kot 80 različnih motenj spanja. V Medical centru v Rogaški Slatini se bodo ukvarjali z motnjami, ki so najpogostejše, in sicer z nespečnostjo in motnjami dihanja v spanju.
Različne oblike nespečnosti namreč mučijo kar 20 do 30 odstotkov odrasle populacije. O kronični nespečnosti govorimo že takrat, ko traja več kot tri tedne in pri kateri človek nima težav samo ponoči, ampak tudi podnevi. Pri približno osmih odstotkih ljudi se pojavljajo tudi motnje dihanja v spanju. »Do njih po navadi pride zaradi neprimernega položaja in ohlapnosti tkiv v zgornjih dihalih. Pri najblažjih oblikah se zaradi vibracij ustvarja zvok smrčanja, ob tem pa lahko ob resnejši zapori dihal prihaja tudi do daljših premorov dihanja med spanjem. Gre za bolezensko stanje, ki neugodno vpliva na številne organske sisteme in posledično pomembno znižuje kakovost življenja,« poudarja specialist otorinolaringolog mag. Matej Delakorda.
Kirurški posegi za zdravljenje smrčanja
Kljub temu da se tega problema zaveda vsa širša laična in strokovna javnost, žal velika večina bolnikov še vedno ostaja neprepoznana. Po statističnih podatkih naj bi smrčalo vsaj 30 odstotkov odrasle populacije, medtem ko naj bi do daljših premorov med dihanjem prihajalo pri približno petih odstotkih ljudi. »Ti bolniki doslej niso imeli možnosti širše, multidisciplinarne obravnave na enem mestu, saj so bili vodeni v različnih ustanovah, neredko v med seboj oddaljenih krajih. V ambulanti za otorinolaringologijo Klinike za zdravo spanje v Medical centru Rogaška bodo imeli ljudje na voljo pregled, diagnostiko motenj dihanja med spanjem, svetovanje ter različne oblike terapije. »Po natančnem pregledu in analizi funkcij med spanjem bomo vsakemu bolniku svetovali zanj najustreznejše zdravljenje,« zagotavlja dr. Delakorda. Med kirurškimi posegi za zdravljenje smrčanja in blažjih oblik premorov dihanja med spanjem izpostavlja uvulopalatoplastiko. Gre za poseg, pri katerem skrajšajo in preoblikujejo mehko nebo in ga je mogoče izvesti tudi v lokalni anesteziji. Bolniki bodo imeli na voljo tudi posege za izboljšanje prehodnosti nosu, endoskopske preglede in odstranitve kožnih sprememb na obrazu in vratu.
