S pozitivnimi vtisi in veseljem. Presenetila sem samo sebe. Tako v kvalifikacijah kot polfinalu. Upam, da bom znala izkušnje in občutke prenesti v prihodnjo sezono, ki bo še pomembnejša.
Kakšni bodo cilji?Na evropskem prvenstvu bo cilj uvrstitev v polfinale teka na 100 in 200 metrov ter izpolnitev norme na 100 za nastop na olimpijskih igrah. Precej pozornosti bom posvetila tudi dvoranski sezoni. Če bom na startu napredovala tako, kot si želim, mi bo poleti v teku na 100 metrov precej lažje.
V Pekingu ste bili v teku na 200 m peta najhitrejša Evropejka. Mislite, da finale v Amsterdamu ne bo dosegljiv?To je že res in na to sem ponosna. Ko sem gledala izide za nazaj, sem ugotovila, da v Pekingu ni tekmovalo nekaj odličnih evropskih sprinterk, mislim predvsem na Rusinje in Poljakinje. Zakaj je bilo tako, ne vem.
Zakaj sprinterji postavljajo osebne rekorde praviloma na velikih tekmah, ko so bolj utrujeni, kot na mitingih?Prvi pogoj je, da je športnik na velikem tekmovanju maksimalno fizično pripravljen. Drugi pomemben dejavnik je tekmovalni adrenalin in želja po dokazovanju na največji tekmi. Osebno sem se želela dokazati v najmočnejši konkurenci na svetu, s katero nimam priložnosti tekmovati vsak dan ali teden.
Povprečje rezultatov teka na 200 metrov se je pri ženskah krepko spustilo. Meja 23 sekund ni več tako vrhunska kot nekoč.Za svoj napredek poznam razloge. Zakaj so druge sprinterke tako hitre, ne več. V Pekingu je šlo res zelo hitro. Očitno atletika kot vsi drugi športi napreduje.
Ste se na svoji športni poti kaj naučili od Merlene Ottey, ki je vrsto let trenirala v Ljubljani?Merlene poznam, saj sem jo v preteklosti videvala na stadionu. V zadnjem letu je ni bilo več. Česa drugega skupnega z Merlene, kot da sva obe sodelovali z istim trenerjem Srdjanom Djordjevićem, nisva imeli.
Atletike se lotevate matematično. Najdete problem in ga rešujete.Res je. Vselej vem, kaj moram narediti, toda pot do realizacije je precej težja. V naslednjih mesecih se bom najbolj posvečala startu, kasneje pa hitrostni vzdržljivosti in tehniki teka na 200 m. Zavedam se, da napredek ne bo šel naprej tako sunkovito kot v tej sezoni.
Največje uspehe doživljate v zrelih letih, kar je značilnost atletike. Katera leta so najboljša leta v sprintu?Menim, da te formule ni. Ivet Lalova mi je bila vselej vzornica in je bila najhitrejša prav v Pekingu v 32. letu starosti. Mislim, da še nisem v najzrelejšem obdobju sprinterk, čeprav je Dafne Schippers (23 let, op. p.) v Pekingu prestavila mejo.
Kako doživljate uspehe Dafne Schippers?Osebno je ne poznam. Sem pa opazila medijsko javnost, ki je poročala, da se trend uspešnih belopoltih sprinterjev dviga, kar je brez dvoma spodbudno in vliva upanje, da je mogoče s trdim treningom uspeti v svetu sprinta.
V Pekingu ste postali znanka Ivet Lalove, ki vas je po kvalifikacijskem teku srčno objela. Lep občutek, ko to stori vzornica?Zelo lep. Počutim se kot del širše družbe uspešnih evropskih sprinterk, ki se lahko merijo v svetovnem merilu. Večkrat ko se vidiš z najboljšimi, več mnenj lahko izmenjaš, krepiš vezi. Verjamem, da so me vsaj najboljše evropske sprinterke v tej sezoni bolje spoznale.
