Nemški delniški indeks je v naslednjih dneh zaradi slabših podatkov o industrijski proizvodnji nato sicer izgubil nekaj moči, vendar pa je razpoloženje vlagateljev popravila objava o višjem presežku v trgovinski bilanci Nemčije (25 milijard evrov v primerjavi s pričakovanimi 23,5 milijarde evrov). Francija kot drugo največje gospodarstvo evropske monetarne unije gledano po ustvarjenem BDP je na drugi strani objavila slabše makroekonomske podatke od pričakovanj, vendar so se delnice največjih francoskih podjetij kljub temu v povprečju odrezale nekoliko bolje od evropskega povprečja.
Industrijska proizvodnja francoskih podjetij se je julija na letni ravni znižala za 0,8 odstotka, medtem ko so analitiki pričakovali 0,7-odstotno rast. Tudi trgovinska bilanca in anketni kazalniki francoskih direktorjev so bili pod pričakovanji. Z gospodarskega vidika Francija tako ostaja precejšnja neznanka, medtem ko Nemčija in tudi periferne evropske države še vedno kažejo boljše obete.
V ZDA so bili delniški donosi v zadnjem tednu prav tako pozitivni, saj je delniški indeks NASDAQ dosegel 2,6-odstotno, S & P 500 pa 1,5-odstotno rast. Ameriške delniške indekse so v zadnjem času podpirale družbe z lastnimi odkupi delnic, kar je sicer z vidika dražjega zadolževanja težje razumljivo. A očitno je želja odgovornih, da podpirajo cene delnic in s tem posredno poskrbijo tudi za svoje bonuse ter boljše zadovoljstvo med lastniki, pretehtala. Ključni dogodek, ki bo pritegnil pozornost praktično vseh svetovnih vlagateljev, bo zasedanje ameriške centralne banke prihodnji četrtek in odločitev o morebitnem dvigu ključne obrestne mere. Ta je že od leta 2008 na zgodovinsko najnižjih ravnih in nespremenjena, kar je rekordno dolgo.
Enotnega pogleda na smiselnost dviga med analitiki in ekonomisti ni. Podobnega primera z vidika trajanja in intenzivnosti ultraohlapne monetarne politike ameriške centralne banke namreč ni. Pogled na ameriške državne obveznice in inflacijska pričakovanja pa daje vtis, da finančni trgi trenutno ocenjujejo, da se je možnost za dvig ključne obrestne mere v zadnjih dneh nekoliko zvišala.
Ob odsotnosti višjih inflacijskih pričakovanj so se namreč zahtevane donosnosti na ameriške državne obveznice nekoliko zvišale tako pri obveznicah krajše kot tudi daljše ročnosti. Poleg te neznanke pa nas čakajo še grške parlamentarne volitve, ki bodo poleg kitajskih težje predvidljivih monetarnih ukrepov še nekoliko popestrile dogajanja na finančnih trgih.
