Donald Trump, Ben Carson, Carly Fiorina in Bernie Sanders. Kdor bi še pred nekaj meseci napovedal, da bodo ta imena tako vidno krojila predvolilno tekmo v ZDA, bi ga verjetno razglasili za ekscentrika. A natančno to se dogaja. Republikanci in demokrati so slabih pet mesecev pred prvimi strankarskimi volitvami soočeni s težavami kandidatov z veliko politične kilometrine, ki jih podpirajo strankarske elite, očitno pa vse manj volilci. To po ocenah analitikov govori o naveličanosti politične elite, ki jo predstavljajo kandidati, kot so Hillary Clinton, Jeb Bush ali senatorja Lindsey Graham in Scott Walker.
Tekmec povabil Trumpa na shod
Kot glede republikanske tekme ugotavlja konservativni portal Breitbart, je Trump z napadi in kritikami najprej nevtraliziral javno precej mlačnega nekdanjega guvernerja Floride Jeba Busha. Ta je tihi izbranec številnih vplivnih republikancev in donatorjev, torej tistih, ki iz ozadja vlečejo številne niti. S tem pa je Trump naredil tekmo povsem odprto in si bistveno povečal možnosti in manevrski prostor. Podobno je Trump storil tudi z ostalimi, ki so se mu javno postavili po robu, ker so hoteli na ta način bolj izpostaviti sebe – predvsem z nekdanjim guvernerjem Teksasa Rickom Perryjem, pa tudi z Grahamom in deloma Walkerjem. Vse to ga dela bolj nedotakljivega do trenutka, ko bodo protikandidati ugotovili, da nimajo več česa izgubiti.
Eden redkih republikanskih kandidatov, ki se ni nikoli spustil v bodenje s Trumpom, je teksaški senator Ted Cruz. Potem je potegnil še nenavadno potezo in Trumpa celo povabil na včerajšnji washingtonski shod proti jedrskemu sporazumu z Iranom. Cruz razlaga, da je to storil zaradi izredne pozornosti, ki je je Trump deležen, zatorej naj bi njegova prisotnost pripomogla k odmevnosti shoda. A brez dvoma računa, da se bo s tem lažje predstavil večji množici, tudi Trumpovim pristašem, ki bi si sčasoma lahko premislili. Cruz je za Associated Press pač pomenljivo dejal, da bo čas za izpostavljanje razlik v programih še napočil.
Velik vpliv televizijske debate
Trump tako v vsedržavnih anketah ostaja v vodstvu s tridesetimi odstotki podpore. V Iowi, ki ima posebno težo, ker bodo tam 1. februarja volilci prvi izbirali med predsedniškimi kandidati, ima 29 odstotkov podpore, v New Hampshiru, kjer bodo volili drugi, pa 28 odstotkov. Na drugo mesto se je medtem povzpel še en apolitični kandidat, upokojeni nevrokirurg Ben Carson, ki ima osemnajst odstotkov podpore in poleg Trumpa sploh edini dvomestno število. Podpora Carsonu je začela rasti po prvi televizijski debati republikancev pred mesecem dni, ko je z umirjenimi in odkritimi odgovori pritegnil pozornost volilcev. Nekaj podobnega je v manjši meri uspelo tudi nekdanji predsednici uprave podjetja Hewlett-Packard Carly Fiorina, ki se je iz obrobja prebila na četrto mesto med sedemnajstimi predsedniškimi kandidati stranke. Oba dokazujeta, da so volilci vsaj v tej fazi tekme zelo dovzetni za nove obraze, ki niso del utečenega establišmenta, to pa številni analitiki razumejo kot jezo in razočaranje nad »klasičnimi« politiki.
Clintonovi ne zaupajo
Deloma je to opaziti tudi pri demokratih, kjer sta sicer izpostavljena le dva kandidata. Ob Hillary Clinton je to senator iz Vermonta Bernie Sanders. Glede na položaj mu ni mogoče pripisati, da je politični obstranec, ga pa zato od klasične politike odmika njegov program. Sanders se ima namreč za demokratičnega socialista. Iz besede socialist so republikanci v preteklosti naredili politično žaljivko, 74-letnemu Sandersu z videzom staroste pa demokratski volilci zdaj prisluhnejo vse bolj pozorno, ko zagovarja splošno zdravstveno zavarovanje pod okriljem države, podvojitev minimalne plače, brezplačno višje šolanje, plačan porodniški dopust in tako naprej.
Sandersove po merilih ZDA zelo levičarske ideje v tej fazi demokratske kampanje padejo na plodnejša tla, ker jo trenutno bolj spremljajo liberalni volilci. Kljub temu pa je manjši politični potres predstavljala zadnja anketa v New Hampshiru, kjer je Sanders za devet odstotkov prehitel Hillary Clinton (41:32). Torej v državi, kjer je zmaga na demokratskih volitvah leta 2008 Clintonovo obdržala med živimi. K upadu podpore je precej pripomogla tudi sama, saj se v zadnjih mesecih ne zna izkopati iz afere z uporabo zasebnega strežnika za elektronsko pošto v času vodenja zunanjega ministrstva. Nazadnje je izjavila, da ji je za to žal, toda s svojimi polovičnimi odgovori poraja občutek, da nekaj skriva. Zaradi že siceršnjega nezaupanja volilcev v njeno iskrenost je afera tako dobila še več teže.
Sanders sicer pravi, da v resnici ne pričakuje zmage. Bolj računa, da bo tekmece prisilil k približevanju stališč njegovim. Sicer pa pri demokratih zaradi težav Clintonove v zraku še bolj visi vprašanje, ali se bo v tekmo podal podpredsednik Joe Biden. Čeprav sploh ne kandidira, v vsedržavnih anketah uživa 22-odstotno podporo, Clintonova 42-odstotno, Sanders pa 20-odstotno.
