V zadnjem desetletju so v Izraelu nastale štiri tovarne, ki morsko vodo z odstranjevanjem soli in drugimi postopki predelujejo v pitno vodo. Letos bo začela delovati še peta, skupno pa bodo proizvedle 70 odstotkov vse vode, ki jo porabijo izraelska gospodinjstva. Tako se je Izrael izognil težavam s pitno vodo, s katerimi se je dolgo soočal zaradi polpuščavskega podnebja.
Največja tovarna pitne vode
V največjo tovarno pitne vode na svetu Sorek teče morska voda pod lepo plažo v bližini Tel Aviva. Vsak dan gre tako iz morja po dveh velikanskih ceveh 624.000 kubičnih metrov vode, kar zadošča petini potreb Izraela. Prek te tovarne torej vodo iz morja pije 1,5 milijona Izraelcev. V tovarni Sorek sol odstranjujejo s pomočjo tehnologije, ki se imenuje povratna osmoza. Gre za sistem očiščevanja vode z zelo fino filtracijo skozi porozne membrane, pri čemer se znebijo solnih kristalov. Na koncu filtrirani vodi dodajo še minerale in tako pripravljena voda je povsem primerna za pitje.
Okoljevarstveniki sicer trdijo, da se s takšnim procesom odstranjevanja soli porabi veliko energije. Poleg tega menijo, da solni ostanki, ki jih nato zmečejo v morje, škodijo morskemu ekosistemu. Toda koristi v veliki meri odtehtajo te negativne plati predelovanja morske vode v pitno. »Pred šestimi leti (ko še ni delovala nobena od štirih tovarn pitne vode) je Izraelu grozilo pomanjkanje pitne vode, danes pa je ima več kot dovolj,« je za pariški dnevnik Le Monde dejal direktor podjetja, ki upravlja tovarno Sorek. To izraelsko podjetje zdaj gradi podobno tovarno pitne vode v San Diegu v Kaliforniji, kjer imajo že nekaj časa hudo sušo in težave pri preskrbi s pitno vodo.
Izraelska revolucija predelovanja morske vode vzbuja veliko zanimanja po deželah, kjer primanjkuje pitne vode. Sredi junija je Izrael podpisal sporazum s Svetovno banko, s katerim se zavezuje, da bo svoje obsežno znanje na tem področju prenesel na druge države. Sicer je Izrael že leta 1972 zgradil prvo tovarno, ki je morsko vodo spreminjala v pitno, vendar so bili to šele začetki. Že pred več kot 50 leti pa so v enem od izraelskih kibucev izumili tehniko namakanja po kapljicah, ki je zelo ekonomična, saj porabi malo vode, zato jo danes uporablja 90 odstotkov kmetijskih proizvajalcev v Izraelu.
Gre za nacionalno varnost Izraela
»Voda za nas ni le naravni vir, ampak tako pomembna surovina, kot je nafta. Za nas je voda stvar nacionalne varnosti in ključ do našega uspeha,« pravi Eilon Adar, direktor inštituta za raziskavo vode na univerzi Ben Gourion v Negevu, kot se imenuje južni, bolj puščavski del Izraela.
V letih 2005–2009 je imel Izrael zaradi hude suše velike težave z oskrbovanjem z vodo iz Galilejskega jezera, iz katerega je leta 2005 dobil tretjino pitne vode. Zato je vlada leta 2007 ustanovila posebno agencijo, ki naj bi našla rešitev. »Razmišljali smo kot gospodinjstvo, ki porabi več, kot zasluži. Morali smo zmanjšati stroške in povečati prihodke,« pravi predstavnik te agencije. »Pretvarjanje morske vode v pitno je vsekakor najpomembnejši ukrep, ni pa edini.« Tako je agencija Izraelce prepričevala, naj varčujejo z vodo. Poleg tega se je cena pitne vode zvišala. V letih 2008–2011 se je tako kljub povečanemu številu prebivalstva poraba pitne vode zmanjšala za petino.
»Zdaj namakamo, kolikor hočemo«
Izrael veliko pozornosti namenja tudi recikliranju že porabljene vode. Danes predela kar 86 odstotkov vseh odplak, kar je daleč največ na svetu. Španija, ki je na drugem mestu na svetu, jih na primer le 19 odstotkov. Voda, ki jo pridobivajo iz odplak, pokriva dve tretjini potreb izraelskih kmetijcev po namakanju različnih kultur, tudi zelenjave in sadja.
Tudi največja tovarna za recikliranje je v bližini Tel Aviva. Predeluje vodo, ki jo je uporabljalo dva milijona ljudi ter 7000 tovarn in industrijskih obratov. S pomočjo mikroorganizmov v 24 urah odstranijo največjo umazanijo iz kanalizacije. Potem vodo še filtrirajo, tako da jo prek naravnega peska nalijejo v podzemne rezervoarje. Menda jo je nato mogoče celo piti. Seveda taka voda ni poceni, vendar pa so izraelski kmetje in sadjarji prepričani, da bi bilo še veliko dražje, če vode ne bi imeli. »Zdaj pa lahko namakamo, kolikor hočemo,« pravi agronom iz kibuca Ramat Rahel.
Izraelska uspešnost pri oskrbi z vodo pa bi lahko zmanjšala tudi napetosti z Arabci, predvsem s Palestinci, saj je eden pomembnih vzrokov 70 let trajajočega konflikta prav boj za vodo. Izrael bi lahko zdaj predlagal pravičnejšo delitev vodnih virov, ki jih je na Bližnjem vzhodu povsod premalo. Seveda pa je od sedanje desničarske vlade Benjamina Netanjahuja to težko pričakovati.
