Časi so takšni, da se stojnice na tržnicah že šibijo pod kupi mladega graha, ki ga branjevke vedno ponujajo mimoidočim. Čeprav slednji dobro vedo, da ga prav vse tete iz ozadja stojnic še nikakor niso mogle same pridelati doma. Največ ga sicer pridelajo v ZDA, Rusiji, na Kitajskem in v Indiji. A s čim vse morajo biti naphani krhki zeleni stroki, da brez težav prenesejo tako dolgo pot, najbrž nočemo vedeti… Kakor koli že, zgodovina trdi, da je grah starejšega izvora kot fižol, arheologi menijo, da so ga naši predniki uživali že pred nekaj tisočletji, njegova domovina pa je Azija. Obstajajo številne vrste graha, pri nas sta najbolj cenjena veliki rumeni grah z zelo tanko kožico in veliki zeleni grah, ki mu pravimo tudi sladki ali cukrar. Slednji je zelo primeren za konzerviranje oziroma vlaganje v kozarce. V nasprotju s stročjim fižolom, kjer pohrustamo zrnje in še mlad strok zraven, grahovega stroka praviloma ne uživamo, ker je občutno bolj nitast, lahko pa iz njega skuhamo imenitno zelenjavno osnovo, s katero potem zalijemo rižoto… Izluščeno zrnje graha lahko uporabimo za razne omake, zelenjavne in mesne, grah segrejemo na maslu in ga ponudimo kot prilogo k ribam ali mesu, kuhan grah lahko pretlačimo v omako ali juho, vmešamo ga konec koncev tudi v tako staromodno jed, kot je francoska solata. In kje je grah dobil svoje ime? Pravijo, da je beseda sorodna s staronemškim giersch, od koder morda izvira tudi slovenski priimek Geršak (če že ne od graščak), ki bi v tem primeru pomenil enako kot Grahar ali Grahovec. Grah vsebuje precej hranilnih snovi ter veliko vitaminov in pomembnih mineralov, železa, fosforja, kalija, magnezija in preostalih elementov, zato ga strokovnjaki priporočajo še zlasti vegetarijancem, saj v prehranskem smislu uspešno nadomesti meso. Poleg tega vsebuje veliko vlaknin, kar ugodno vpliva na presnovo. Pomembno je, da grah kuhamo čim krajši čas, sicer večina vitaminov propade. Zrna graha oluščimo iz strokov, jih operemo in dobro odcedimo. V slani vodi jih kuhamo le okoli deset minut, da so še nekoliko na zob.
Mladi grah z rezanci
Potrebujemo 300 g širokih rezancev, 120 g izluščenega mladega graha, 30 g mlade čebule ali šalotke, 3 žlice ekstra deviškega olivnega olja, 20 g surovega ali kuhanega masla, 40 g parmezana ali drugega zrelega sira, 1 strok česna, 2 vejici peteršilja, morsko sol.
Pristavimo vodo v loncu za kuhanje testenin. Medtem v večjo ponev vlijemo žlico olivnega olja in dodamo maslo ter sesekljana čebulo in česen. Pristavimo in ko česen zadiši, takoj dodamo zrna graha in sesekljan peteršilj. Pokrijemo in vse skupaj počasi dušimo 20 minut. Vmes večkrat premešamo ter po potrebi po žlicah prilivamo vodo ali zelenjavno osnovo, skuhano iz oluščenih strokov. Na koncu solimo. Ko voda za kuhanje testenin zavre, jo posolimo in vanjo stresemo rezance ter jih skuhamo na zob. Kuhane testenine odcedimo in stresemo v vročo ponev h grahu ter vse skupaj nežno premešamo. Jed razdelimo na segrete krožnike in pokapljamo s preostalim olivnim oljem ter potresemo z grobo nastrganim parmezanom. Postrežemo kot predjed ali imenitno zelenjavno glavno jed, kot prilogo lahko postrežemo pečenega piščanca ali dušene telečje zrezke.
