Ralf König (1960) je najbolj prepoznaven in tudi najuspešnejši nemški stripar, ki se mu odlično prilega njegovo ime, krivo za vzdevek »kralj stripov«. V slovenščino smo šele pred nedavnim dobili prva prevoda njegovega dela. Lani je založba VigeVageKnjige izdala risoroman Prototip (prevedla ga je Anja Golob), pred dnevi pa je iz tiska prišla še knjiga Super paradiž (prevod je delo Milana Štefeta), ki jo je izdala založba Škuc.
Bržkone je razlog za nekoliko počasnejši prodor njegovih stripov na manjše trge dejstvo, da se primarno ukvarjajo s problematikami življenja gejevske populacije. Tematike, ki ga navdihujejo, so tudi vera, religija (z njo se ukvarja prav Prototip), odtujenost, homofobija, seksualnost. Spopadel se je tudi s tematiko islamskega fundamentalizma. Njegovi stripi imajo predvsem v nemškem govornem okolju kultni status, sprva med gejevsko populacijo, a do danes si je z izvirnim slogom in humorjem priboril najširši krog bralcev. Leta 2012 mu je posvetilo v obliki dokumentarnega filma posvetil kultni nemški režiser Rosa von Praunheim.
Začetki v ilegali
Kot se za striparja spodobi, je svoje prve stripe izdajal že pri devetnajstih letih, v različnih zinih in gejevskih publikacijah. Med gejevsko publiko se je uveljavil v 80. letih, ko so njegove stripe izdajale specializirane gejevske založbe, še širše pa je segel leta 1987 s stripom Der bewegte Mann (Živahen tip), na podlagi katerega so leta 1994 posneli enega najbolj komercialnih nemških filmov vseh časov, v katerem se v stranski vlogi kraljice preobleke pojavi tudi sam König.
Njegov opus danes obsega več deset knjig zgodb in risoromanov, ki jih odlikuje prepoznaven risarski slog, temelječ na šaljivosti in karikaturi. Za njegov lik človeka je značilen pretirano velik nos, ki pa se ga bralec sčasoma povsem privadi.
Filme in celo gledališke predstave so navdihnili tudi drugi njegovi stripi, sam pa se je s klasiko spopadel v satiričnih adaptacijah Shakespeara in Aristotela. Njegove zgodbe so sveže, izvirne, večplastne in premišljeno strukturirane. Odličen je tudi kot animator in interpret svojih stripov na javnih branjih, ki jih vsaj v svetu stripovske umetnosti pri nas nismo ravno vajeni: med projekcijo stripovske sličice doživeto imitira glasove in besede svojih junakov.
Z okužbo ni konec sveta
Za Prototip iz leta 2008, v katerem nastopajo glavni junak Adam, jezljivi starozavezni bog (ki nastopa zgolj v omniprezentnih besedah, ki so izpisane v častitljivi gotici) in najbolj slavna kača v zgodovini, je König prejel najpomembnejšo nemško stripovsko nagrado Sondermann, delo pa je zaokrožil v pravo biblično trilogijo: leto kasneje je izšel Arhetip, kasneje pa še Antitip, kjer je protagonist apostol Pavel. V zgodbo nevsiljivo vpleta filozofijo in znanost, odzvanjajo misli Platona, Einsteina, Darwina, Nietzscheja.
Super paradiž sestavljajo tri ločene, a med seboj smiselno povezane zgodbe, ki se tako ali drugače dotikajo gejevskega vsakdana – ena od izpostavljenih tem je seksualni turizem. Posebnost izdaje pa je, da je publikacija na voljo brezplačno, saj je podprta med drugim z norveškimi javnimi sredstvi, ki so namenjena ozaveščanju o nevarnostih okužbe z virusom HIV. Ena od odlik knjige, ki je originalno izšla leta 1999, je namreč, da König v njej pozorno obravnava problematiko okužbe s tem virusom, ki je še posebej prizadel in še danes ogroža gejevsko populacijo. Skozi prigode protagonista Paula brez moraliziranja spregovori o človekovi seksualni naravi, ki jo sicer vseskozi zagovarja kot svobodno, a opozarja, da prinaša osvobojena seksualnost s sabo še večjo odgovornost. Zaveso tabujev dvigne tudi s same okužbe in pokaže na smrtnost kot ključni del življenja.
Medtem ko se v Königovih številnih zgodbah skrivajo upodobitve domala vsakdanjega življenja gejev, prinašajo s sabo premislek številnih univerzalnih človeških dilem, sploh tistih, ki izvirajo iz močno družbeno nadzirane seksualnosti: o monogamiji, zaljubljenosti, priložnostnem seksu, promiskuiteti, ljubosumju in zvestobi.
