David Cameron je na premierni seji svoje poslej nove čistokrvne konservativne vlade s povsem resnim obrazom ponovil nekaj, zaradi česar je večina Otočanov spet zavila z očmi ali pa se sarkastično nasmejala: »Konservatici so resnično stranka delavnih ljudi!« Ni rekel ravno delavcev. To bi bil črni humor, saj so konservativci bili in bodo stranka delodajalcev in bogatih Otočanov.
Ko je Cameron začel o tem govoriti med volilno kampanjo, je volilcem hotel povedati, da so laburisti stranka lenuhov in vseh ostalih, ki bi radi živeli na račun drugih ljudi. Takih, ki naj bi raje revno živeli od socialne podpore, kot pa bogateli z delom. Tega, da je bilo lani v Britaniji prvič v zgodovini med revnimi Otočani, katerih število se je povečalo na trinajst milijonov, več zaposlenih (dobra polovica) kot nezaposlenih, ni omenjal. Statistika ima za revne tiste, ki morajo preživeti z manj kot šestdesetimi odstotki povprečne plače. Dobrih 6,5 milijona, kar je petina zaposlenih, je za delo plačana tako slabo, da je upravičena do socialne pomoči, ki skupno nanese enajst milijard funtov na leto. To pomeni, da vlada subvencionira dobiček in bogatenje premožnih oziroma da imamo socializem za bogate in kapitalizem za ostale.
Zdaj je premier Cameron vladi svoje »stranke delavnih ljudi« dejal, da se mora osredotočiti na izboljšanje življenja prebivalstva. Skrajni čas bi že bil, a prve poteze ne obetajo nič boljšega. Bedno plačanim medicinskim sestram, katerih realni zaslužek je pet let padal, naj bi med drugimi ukrepi razpolovili dodatek za nočno delo celo ob sobotah in nedeljah.
Rekordna neenakopravnost
Britanski delavni ljudje so do zdaj slutili, zdaj pa vedo, da ko gre za razporeditev zaslužka, živijo v najbolj neenakopravni članici EU. To kaže raziskava dublinske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound), ki ocenjuje, da je naraščajoča neenakopravnost v Britaniji že glavno gonilo neenakopravnosti po vsej EU. Britanija ima najslabši ginijev koeficient, s katerim merijo razporeditev zaslužka prebivalstva neke države (ime je dobil po italijanskem statistiku in sociologu Corradu Giniju) in razlike med revnimi in bogatimi. Vrednost ginijevega koeficienta 0 bi pomenila popolno enakopravnost, vrednost 1 pa popolno neenakopravnost. Povprečni ginijev koeficient v EU znaša 0,346, v Britaniji pa 0,404, kar je celo še slabše kot v ZDA, kjer znaša 0,4 (najboljšo vrednost imajo na Slovaškem, sledita ji Finska in Danska, Slovenija je na enajstem mestu). Pesimisti in realisti menijo, da se bo otoška neenakopravnost povečevala še vrsto let. Pa ne samo zato, ker Cameronova vlada nadaljuje varčevalno politiko, ampak tudi zato, ker elito najbolj skrbijo razlike med zaslužkom enega odstotka nezmerno bogatih in devetimi odstotki drugih bogatih. Baje so nezmerno bogati v preteklih petih letih svoje bogastvo podvojili predvsem na račun drugih bogatih. Če prav razumem: kruh in maslo za delovne ljudi lahko počakata, najprej je nujno zmanjšati razkorak med tistimi, ki imajo veliko, in tistimi, ki imajo tudi jahte.
