Robot Epson PS3 je imel polno roko dela. V avli ljubljanske fakultete za elektrotehniko je na levi strani stal kavni mlinček, na desni rdeči avtomat za pripravljanje kave. Ob kavomatu so stali še mafini, sladka smetana in čokoladne drobtinice. Treba je bilo skuhati kavo in nahraniti obiskovalce. Opravila niso bila zahtevna, človeški natakar bi jih opravil z levo roko. Enoroki robot, ki se ne more premakniti z mesta, temveč se lahko zgolj vrti okoli svoje osi, pa je opravljal težko intelektualno delo.
»Pri robotih ne moremo govoriti o razmišljanju, veliko pa je preračunavanja,« je med čakanjem, da bo Epson pripravil naslednjo kavo, namignil študent Marko Sitar. Čakanje je trajalo malce dlje, saj je bil robot zelo previden. Ročico za kavo je prijel z objemalko in jo počasi namestil v ustrezno odprtino. »Ves čas preverja, kaj počne,« je dejal Sitar. »Če bi le malo zgrešil navoj, bi lahko vse polomil.«
Pomivalci posode
Študenti elektrotehnike v sodelovanju z laboratorijem za robotiko so na fakulteti ta teden organizirali tradicionalne Dneve industrijske robotike, predstavitev industrijskih robotov pri kreativnih opravilih. Eden od robotov je zlagal lego kocke, drugi je s sprejem poslikal majico. Tretji robot je igral igro štiri v vrsto, četrti – imel je dve mišičasti roki – je mešal živobarvne koktajle. Imenoval se je Yaskawa Motoman SDA 10. »Ta je še posebej spreten, saj njegovi roki posnemata zgradbo človeške roke,« je pojasnil Sitar. Človeška roka je zelo okretna. Giblje se v vse možne smeri in glede na to, da so dimenzije v prostoru »le« tri, pravi Sitar, ima celo več »prostostnih stopenj«, kot je nujno potrebno. »Za popolno gibljivost v treh dimenzijah potrebujemo šest prostostnih stopenj, torej šest zglobov. Ta pa jih ima sedem, torej enega več, s čimer dosežemo, da lahko isto opravilo opravi z dvema različnima giboma.« To zmore tudi človeška roka.
Naši pogovori s študenti elektrotehnike - robotike, ki so organizirali predstavitve, so se vrteli okoli vprašanja, kaj prinaša prihodnost. Bodo čedalje »pametnejši« in gibljivejši roboti nekoč nadomestili delo ljudi? Bi se morali natakarji, risarji na majice in starši, ki z otroki sestavljajo lego kocke, počutiti ogrožene? Vprašanje je bilo podobno vprašanju, ali so pomivalni stroji odvzeli delo pomivalcem posode. »Roboti so res čedalje sposobnejši in prevzemajo vse več človeškega dela,« je rekla študentka Beti Fajdiga, ki je nadzorovala robota pri zlaganju kock. Vendar so roboti tudi vse bolj kompleksni. »To pa pomeni, da potrebujemo več sposobnih inženirjev,« se je nasmehnila. »Lažji ko je robot za uporabo in bolj ko nam olajša delo, težja je naloga za inženirja, ki ga razvija.« Če ne drugega, se bodo natakarji in pomivalci posode preusmerili v programiranje robotov.
Robotski sesalniki zgolj uvod
Študentje elektrotehnike imajo – podobno kot roboti, s katerimi se ukvarjajo – pred seboj svetlo prihodnost. Poleg tega, da je uvajanje robotov v proizvodnjo običajen način poslovanja v industriji, roboti prihajajo tudi v domove. »Robotski sesalniki so zgolj uvod,« je s svetlim primorskim akcentom rekel Timotej Gašpar. »Naslednji korak bodo roboti, ki bodo pomagali poškodovanim in obnemoglim. To so haptični roboti, ki imajo stik s človekom. Pomagajo nam otipati predmete, premikati roke, hoditi.« Gašpar in Sitar sta kot dober primer omenila tudi robota Da vinci, s pomočjo katerega v celjski bolnišnici opravljajo zahtevne kirurške posege.
Uporabni roboti nastajajo v sodelovanju med raziskovalci in industrijo. Ti, ki so delovali na Dnevih industrijske robotike, so industrijski roboti, ki jih za prodajo na trg proizvajajo velika mednarodna podjetja. Vendar na fakulteti za elektrotehniko sodelujejo tudi pri razvoju domačih robotov za specifične potrebe podjetij. »Sodelovali smo denimo s podjetjem Trimo, ki si je zamislilo robotski sistem za montažo izolacijskih elementov na stene velikih objektov, kot so tovarniške hale in letališča,« je dejal vodja laboratorija za robotiko, profesor Marko Munih. »Pri tem smo se povezali z graško univerzo in podjetjem Yaskawa Slovenija. Gradbeni robot je bil zelo uspešen.« Munih je dodal, da sodelovanje med akademsko sfero in industrijo ni dovolj razvito, vendar so posamezne povezave dobre.
»Dneve industrijske robotike smo izkoristili tudi za pogovor o možnem sodelovanju s fakulteto, saj v kratkem času načrtujemo predstavitev svetovne novosti,« je dejal Robert Verlič iz ljubljanskega podjetja Onedrone. Podjetnik, ki se v osnovi ukvarja s prodajo brezpilotnih letal, napoveduje preboj na trg z napravo, ki bo združila lastnosti brezpilotnega letala, helikopterja in kopenskega vozila. »Naša zamisel je tehnično izvedljiva, z raziskovalci s fakultete pa se pogovarjamo o razvoju računalniških programskih algoritmov, ki so potrebni za vodenje takšne naprave.« Tehnološki napredek je mogoč zgolj z združevanjem znanja iz industrije in akademskega sveta, je prepričan Verlič.
