Skoraj 92 milijonov evrov prijavljenih terjatev, ki jih stečajni upravitelj Valter Stepan še ni preizkusil, in le 17,2 milijona evrov premoženja. To je stanje, ki ga je za seboj pustila konec lanskega leta propadla Mabra Inženiring v lasti ugašajoče liechtensteinske družbe David Construction Company. Kot smo pred dnevi razkrili v Dnevniku, je bil liechtensteinski nabiralnik v lasti nekdanje Mabrine direktorice Nevenke Zekić, lastnika modne agencije Bronz Josepha Freshnerja Raina - Joeja in njegovega brata Paula Maria Vratushe.
Na velikem delu premoženja graditeljice Dunajskih kristalov, ki je za seboj pustila številne obubožane upnike, je kot zastavni upnik na prvem mestu vknjižena Nova KBM. Ta je s 35 milijoni evrov tudi financirala gradnjo megalomanskega projekta, vrednega okoli 70 milijonov evrov. Kdo vse so preostali upniki in koliko od 92-milijonskih terjatev je pogojnih oziroma neutemeljenih, bo znano sredi aprila. Med največjimi upniki Mabre iz vrst dobaviteljev pa so Almont, Alukomen Holding, Kovinotehna MKI in Marmor Hotavlje. Ti so tudi lastniki družbe D-Kristali, ki je leta 2011 zaradi neporavnanih terjatev prevzela lastništvo dveh stolpičev Dunajskih kristalov, zgrajenih za Inštitut za varovanje zdravja (IVZ).
Na podlagi menjalne predpogodbe, ki jo je marca 2010 podpisal takratni minister za zdravje Borut Miklavčič, bi morala Mabra v zameno za stolpiča prejeti palačo ob Tromostovju v Ljubljani. Ko je Miklavčiča nasledil Dorijan Marušič, se je posel nadaljeval, dokler ministrstvo za zdravje februarja 2011 ni razdrlo pogodbe. Nekaj mesecev kasneje so lastniki dveh stolpičev postali D-Kristali, ki so proti državi vložili 3,4-milijonsko tožbo. Epilog na prvostopenjskem sodišču bo znan v kratkem. Tudi če bi podizvajalci Mabre tožbo dobili, bi bila to pirova zmaga. Stepan namreč preučuje, ali ni bil prenos lastništva Mabrinih nepremičnin na D-Kristale izpodbojen posel. Vprašljiv naj bi bil tudi prenos skoraj 80 odstotkov garaž in skladiščnih prostorov leta 2012 na dve v javnosti neznani družbi. Ker so se vrstile razne izvršbe upnikov, je s ciljem, da bi se nepremičnine sploh lahko prodajale, njihov prenos predlagala NKBM, je pojasnila Zekićeva.
Zaradi plačila pogodbene kazni je tožbo proti državi v višini 2,6 milijona evrov vložila tudi Mabra, hkrati pa je država tožila Mabro za plačilo pogodbene kazni v enaki višini. Kot je pojasnil Stepan, bodo pravdanje verjetno nadaljevali: »Naši odvetnik so namreč ocenili, da Mabra tožbo lahko dobi.«
V obsežnem stečajnem postopku bodo po zdajšnjih ocenah stroški stečaja znašali 483.000 evrov. To je malenkost manj, kot Mabra skupno terja družbo MD 3000. Njen zastopnik je prek londonske družbe Joe Rain. MD 3000 dobrih 67.000 evrov dolguje zaradi nevrnjenega posojila, ki mu ga je Mabra odobrila že leta 2011, Mabra pa ima do iste družbe še 447.000 drugi terjatev iz še neznanih poslov.
